Sistem normirancev, gre za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov, ki ga danes lahko uporabljajo samostojni podjetniki in družbe z omejeno odgovornostjo, se bo znova spremenil. Po zadnjem predlogu, ki ga bo vlada Roberta Goloba imela na mizi danes, se iz sistema poslavlja okoli tisoč družb z omejeno odgovornostjo. Tako ali tako so namreč morale pripravljati letne izkaze in administrativne poenostavitve pravzaprav zanje sploh ni bilo. Zaradi predlagane nove meje za izstop iz sistema normirancev pa še okoli 14 tisoč zdajšnjih samostojnih podjetnikov verjetno ne bo več izpolnjevalo pogoja za obstoj v sistemu.
Kaj morajo storiti in kakšne možnosti imajo, odgovarja Mateja Drobež Tomšič iz Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev (Zveza RFR).
Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, na vlado pošilja predlog davčnih sprememb, med njimi tudi takšne, ki prinašajo spremembe za 15 tisoč podjetnikov, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov (pogovorno jim pravimo normiranci).
Preberi še
To so davčne spremembe, ki jih bo v sredo potrjevala vlada
Kader iz tujine bi vabili z olajšavami, zaposleni bi tako v enem letu dobil več kot dodatno mesečno plačo.
26.08.2024
Komu predlagana omejitev prenašanja davčnih izgub najmanj diši?
Lani je slabih 17.400 podjetij zmanjšalo davčno osnovo za skoraj 900 milijonov evrov.
08.08.2024
Davki in delo: 'Če želiš delati več kot osem ur, si drugače obdavčen'
Delodajalci so pred vse večjimi izzivi, davčni sistem obremenjuje tiste, ki bi delali več.
05.07.2024
Sistem normirancev je namenjen zavezancem z majhnim obsegom poslovanja, prinaša pa jim administrativno razbremenitev, poenostavljeno poročanje ter enostavnejše ugotavljanje davčne obveznosti, ki je dokončna, slišali boste tudi izraz cedularna.
S tokratnimi spremembami bi se z novim letom iz sistema normirancev poslovile družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), ki so že do zdaj morale pripravljati letna poročila, torej tudi voditi podatke o prihodkih in odhodkih. Takšnih je bilo razmeroma malo, po ocenah poznavalcev dobrih tisoč. Medtem ko znižanje meje za obvezni izstop iz sistema normirancev zelo verjetno pomeni, da bo 14 tisoč normirancev samostojnih podjetnikov (s. p.) davke po novem plačevalo na drugačen način, mogoče se bo kdo med njimi odločil, da ne bo več samostojni podjetnik.
Katere spremembe čakajo normirance
Samostojni podjetniki (s. p.) bodo po predlogu deležni novih meja, do katerih se jim priznavajo normirani odhodki.
Za polni espe bo letna meja prihodkov, do katere se priznajo normirani odhodki, znižana s 100 na 60 tisoč evrov (to je povprečnih pet tisoč evrov na mesec). Do te meje se podjetniku priznajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov. Če je prihodkov več, se nad to mejo ne priznajo. Obdavčitev je 20-odstotna.
Popoldanski espeji bodo normirane odhodke lahko uveljavljali do 30 tisoč evrov letnih prihodkov (torej lahko z dodatno dejavnostjo zaslužijo do 2.500 evrov na mesec; prej je bila meja postavljena do 50 tisoč evrov letno): do 12.500 evrov prihodkov normirani odhodki znašajo 80 odstotkov, nad to mejo, a do manj kot 30 tisoč evrov prihodkov, 40 odstotkov. Za presežek prihodkov nad 30 tisoč evrov normiranih odhodkov ni. Obdavčitev je 20-odstotna.
"Nismo pravniki, ampak glede na pretekle izkušnje pravniki pravijo, da gre za nepravo retroaktivnost." Tako o spremembah, ki bodo stopile v veljavo brez prehodnega obdobja, pravi Mateja Drobež Tomšič iz Zveze RFR.
Spreminjajo se pogoji, ko mora normiranec izstopiti iz sistema normirancev, in sicer tako, da se letno povprečje poenoti z zgornjo mejo letnih prihodkov. To pomeni, da ima lahko polni espe povprečje prihodkov v zadnjih dveh letih največ 60 tisoč evrov, popoldanski pa največ 30 tisoč evrov. Trenutna pravila velevajo, da seštevek prihodkov v zadnjih dveh letih ne sme preseči 300 tisoč evrov (ali v povprečju 150 tisoč evrov na leto).
Ni nezanemarljivo, da bo moral biti nosilec espeja tudi sam polno zavarovan, če bo želel koristiti mejo polnega espe. Po zdajšnjih pravilih je dovolj, da je v espeju polno zavarovana ena oseba. Deset tisoč evrov bo višja tudi meja za obvezni vstop v sistem DDV (s 50 na 60 tisoč evrov).
Prehodno obdobje ni predvideno, in če bo predlog sprejet v zdajšnji obliki, bo začel veljati z novim letom, kar pomeni, da bodo upoštevani prihodki za pretekla leta.
Kaj naj ukrene normiranec
Čeprav se je pojavilo vprašanje o retroaktivnosti, sogovorniki z ministrstva za finance neuradno menijo, da to ne bi smela biti težava. Drugačnega mnenja so na Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije (Zveza RFR), od koder je Mateja Drobež Tomšič v začetku pogovora poudarila prav to: "Nismo pravniki, ampak glede na pretekle izkušnje pravniki pravijo, da gre za nepravo retroaktivnost."
Če bodo predlogi obveljali v obliki, kot so znani danes, sogovornica meni, da normirancu ne preostane veliko možnosti. To pomeni, da bo tisti, ki je presegel mejo, moral izstopiti iz sistema: "Če bo želel opravljati samostojno dejavnost kot samostojni podjetnik še naprej, bo davčno osnovo ugotavljal na podlagi dejanskih odhodkov."
Možno je tudi, da samostojni podjetnik ugotovi, da nov sistem zanj ne bo dovolj davčno ugoden. Tudi ta se lahko odloči za sistem ugotavljanja davčne osnove po dejanskih odhodkih, lahko pa se odloči tudi za drugačno obliko sodelovanja, denimo zaposlitev.
Status normiranca bo za številne še vedno relativno ugoden, ko se ga primerja z drugimi statusnimi oblikami, ocenjuje Mateja Drobež Tomšič iz Zveze RFR.
"Svojo dejavnost bi lahko opravljal tudi prek pravne osebe, ni nujno, da le prek statusa samostojnega podjetnika, vendar tudi poslovanje prek pravne osebe pri nas ni ravno poceni," pravi Drobež Tomšič. Ob zaposlitvi bi to pomenilo obdavčitev plače, če bi želel od pravne osebe še dodatne dohodke, kot denimo v obliki delitve dobička, bo to obdavčeno s 25 odstotki.
Ob vsem tem poudarja, da ima status normiranca določene prednosti, kot je enostavnost, kljub spremembam pa ocenjuje, da bo za številne še vedno razmeroma ugoden, ko se ga primerja z drugimi statusnimi oblikami.
Pri njih zaznavajo, da zavezancem včasih ne predstavlja takšnih težav ugotavljanje davčne osnove, ampak zavarovalna osnova in posledično višji prispevki: "Zavezanci tako nikoli ne vedo, kakšna bo zavarovalna osnova, ker je odvisna od davčne osnove, in to jim predstavlja celo večjo težavo kot sama dohodnina dohodka iz dejavnosti." Pojasni, da govori o tistih, ki so zavarovani iz tega naslova, in ne o popoldanskih espejih, ki že obvladujejo plačevanje pavšalnih prispevkov, ki se vsako leto malenkost revalorizirajo.
Pomembno je tudi vedeti, da je v primeru normiranca obdavčitev dokončna, slišali boste tudi izraz cedularna. Pri espeju, ki davčno osnovo ugotavlja z dejanskimi odhodki, pa govorimo o sintetični obdavčitvi, ko se davčna osnova prišteva v letno dohodnino. V tem primeru je dohodnina izračunana po progresivni davčni lestvici.
Kaj moram narediti samostojni podjetnik
Če želi samostojni podjetnik spremeniti ugotavljanje davčne osnove, mora v davčnem obračunu dohodka iz dejavnosti označiti, da izstopa iz sistema normirancev. To stori z izjavo do konca marca.
"Tisti, ki mora sistem zapustiti, ker je na primer presegel mejo, tudi to tehnično označi v obrazcu," pravi sogovornica. Dodaja, da četudi tega ne bi storil, bi ga Furs, potem ko bi ga zaznal, prekvalificiral iz zavezanca z normiranimi odhodki v tistega, ki jih mora ugotavljati z dejanskimi odhodki."
V primeru normiranca je obdavčitev dokončna, pri espeju, ki davčno osnovo ugotavlja z dejanskimi odhodki, pa govorimo o sintetični obdavčitvi, ko se davčna osnova prišteva v letno dohodnino.
Sogovornica opozarja, da naj tisti, ki vedo, da bodo morali zapustiti sistem normirancev, ne čakajo na marec, temveč takoj z novim letom začnejo voditi poslovne knjige in ustrezne evidence za namene ugotavljanje davčnega obračuna. To pomeni, da naj zbirajo račune za odhodke, o morebitnih investicijah (denimo v osnovna sredstva), da bodo lahko uveljavljali davčne olajšave, ki jih kot normiranci niso imeli. Če nimajo ustreznih veščin in znanja (vodenje knjig in sestava obračuna dohodnine iz dejavnosti), naj si zagotovijo pomoč računovodskega servisa.
Za konec Drobež Tomšič svetuje tistim, ki ustvarijo dovolj prometa, a je ta še vedno dovolj majhen, da smejo ostati v sistemu normirancev, in le tehtajo, kako bi ugotavljali davčno osnovno, da se z nekom posvetujejo: "Naj naredijo preračun, kaj bi pomenilo, če bi bili obdavčeni po dejanskih odhodkih in kaj bi to pomenilo prek d. o. o. Če ima zakonski partner že status d.o.o. in je mogoče pri njem možnost zaposlitev. Da primerjajo, kaj bi ena oblika pomenila pri takšnih prihodkih, kaj druga in kaj tretja."
Dodaja, da enako velja tudi za tiste, ki bi morali ugotavljati davčno osnovo z dejanskimi odhodki: "Morda bo tudi zanje bolj primerna druga statusna oblika. Veliko je odvisno od višine prihodkov." Sogovornica zato predlaga, naj se tudi ti posvetujejo pri tem prehodu, če sami tega niso vešči.