Komu predlagana omejitev prenašanja davčnih izgub najmanj diši?

Med predlogi davčnih sprememb, ki jih je tik pred poletjem predstavilo finančno ministrstvo s Klemnom Boštjančičem na čelu, je tudi časovna omejitev pokrivanje davčnih izgub v prihodnjih davčnih obdobjih. To je po veljavnem sistemu neomejeno, omejiti pa ga želijo na prihodnjih pet let. Za že natečene davčne izgube bi to obdobje zmanjšali na sedem prihodnjih let. Preverili smo, kdo uveljavlja največ davčnih izgub.

V veljavnem Zakonu o dohodnini je davčna izguba opredeljena kot negativna davčna osnova, torej presežek odhodkov nad prihodki. Davčno izgubo lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v naslednjih davčnih letih, kar je bilo do zdaj časovno neomejeno. 

Novela prinaša dve večji spremembi:

• Novonastale izgube - izgube, nastale v poslovnem letu, ki se začne z letom 2025 ali kasneje - se bodo lahko prenašale največ v petih naslednjih davčnih obdobij.

• Že generirane izgube - izgube, nastale v poslovnih letih, ki so se začela pred letom 2025 - bo moral zavezanec pokoristiti v naslednjih sedmih letih, sicer mu propadejo.

"Če se sistem kasneje spremeni in se davčnim zavezancem koristi, ki so jih upravičeno pričakovali, odvzamejo, mora za to obstajati pomemben javni interes, ki ga je treba ustrezno podkrepiti in obrazložiti," poudarjajo na Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS). Tako glede zakonodajnega predloga, da se časovno omeji oziroma skrajša obdobje prenosa in koriščenja preteklih davčnih izgub na pet let (kljub predvidenemu prehodnemu obdobju), menijo, da nima vsebinske argumentacije. "Ima celo negativne učinke na gospodarstvo," dodajajo na ZDSS, večina evropskih držav pa teh omejitev ne pozna.

'Zgolj sedemletno obdobje bi lahko bilo pravno sporno'

Z drugo spremembo se določa prehodno ureditev za davčne izgube nastale do vključno davčnega leta 2024, torej tudi za izgube iz davčnih let za več kot pet let nazaj. Pri tem v veljavi ostaja pravilo, da zavezanec davčno osnovo najprej zmanjša za davčno izgubo starejšega datuma.

Iz določbe torej izhaja, da zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v prvih sedmih davčnih letih po začetku uporabe tega zakona za vse davčne izgube iz davčnih let, ki so se začela pred začetkom uporabe tega zakona (pred 1. januarjem 2025), ne glede na to, v katerem davčnem letu v preteklosti so te davčne izgube nastale. 

"Sprememba, po kateri se bo to obdobje skrajšalo na zgolj sedem let, bi lahko bila pravno sporna," meni Ivan Kranjec, odvetnik in davčni svetovalec pri CMS. Po njegovem mnenju gre namreč za poseg v pričakovano pravico. "Zgolj dejstvo, da se uvede sedemletno prehodno obdobje, ne more avtomatično povzročiti, da bi takšen poseg v pridobljene pravice postal popolnoma legitimen in legalen," poudarja Kranjec.

Pri tem ukrepu vidi več težav, med drugim je pomanjkljivo utemeljevanje smiselnosti takšnega ukrepa. Kot so poročale Finance, je po podatkih Fursa povprečen čas prenašanje prenesenih izgub 5,5 leta. "Tako ni nobene potrebe po tem, da bi prenašanje že generiranih izgub dodatno omejili. Gre za 'rinjenje z glavo skozi zid', ki se zaradi potencialnega posega v pridobljene pravice ministrstvu v prihodnosti lahko maščuje, če bo novela zakona spoznana za neustavno," meni Kranjec.

Po njegovih besedah bi moralo bitii finančni upravi popolnoma vseeno, ali podjetje v določenem letu koristi npr. izgubo iz leta 2015, ali izgubo iz leta 2025. "Ministrstvo očitno ne upošteva, kaj je razlog za večino generiranih davčni izgub. Zgodovinsko namreč lahko velik del oblikovanja izgub pripišemo ali gospodarski krizi leta 2008 ali pa pandemiji Covid-19 leta 2020 in 2021," je dejal Kranjec. Omejevanje koriščenja izgub, generiranih v omenjenih obdobjih, se mu ne zdi pravično do podjetij.

Koliko davka 'izgubi' država?

Za podatke, koliko zavezancev zmanjšuje davčno osnovo na račun pokrivanja izgub, smo zaprosili Finančno upravo RS (Furs). Lani je dobrih 5.800 podjetnikov uveljavljalo okrog 18 milijonov evrov izgub, kar je sicer 14 odstotkov manj kot leta 2022. Takrat je 6.508 zavezancev prek pokrivanja izgub iz preteklih let zmanjšalo davčno osnovo v skupnem znesku 20,9 milijona evrov, kar je za več kot tretjino več glede na predhodno leto in skoraj trikratnik leta 2020. 

Ob tem je lani slabih 17.400 podjetij zmanjšalo davčno osnovo za skoraj 900 milijonov evrov, s čimer je država pobrala 170,6 milijona evrov manj davka. To je še enkrat več kot v letu 2022, ko je bilo za 89 milijonov evrov manj pobranega davka. Pri fizičnih osebah z dejavnostjo zaradi dohodninskih stopenj manj plačanega davka ni možno izračunati.

"Če primerjamo, da Slovenija še enkrat več davka 'izgubi' zaradi uveljavljanja davčne olajšave za investiranje (znižane davčne osnove za 925 milijonov evrov je pomenilo 176 milijonov evrov manj pobranega davka), se je treba vprašati, kateri cilj zasledujemo?", se sprašuje Kranjec.

Če želi država pobrati več davka, potem bi bilo po njegovem mnenju bolj smiselno znižati olajšavo za investiranje. "V primeru, da je cilj zmanjšanje administracije, potem bi bilo bolj smiselno ukiniti vse ostale olajšave, s katerimi so podjetja prihranila 117 milijonov evrov davka," dodaja Kranjec. Na ta način bi bil po njegovih besedah tudi nadzor lažji.

ZDSS: 'Že trenutna ureditev omejuje koriščenje prenesene izgube'

Ob tem že trenutna ureditev pomembno omejuje možnost koriščenja prenesene izgube. "Po trenutno veljavnem zakonu je zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij dovoljeno največ v višini 50 odstotkov davčne osnove davčnega obdobja, če zavezanec kumulativno izpolnjuje z zakonom predpisana pogoja," poudarjajo na ZDSS.

Prav razmere na trgu bistveno vplivajo na višino poslovnega in posledično davčnega rezultata, pri čemer imajo lahko vpliv samo na poslovanje podjetij v določeni branži. "Če bo predlagana sprememba zakona sprejeta, bodo podjetja iz določene branže, ki v obdobju petih let ne bodo uspela ustvariti zadostnega dobička, v slabšem položaju od ostalih podjetij, ker se jim ustvarjena izguba iz časa gospodarske krize ne bo priznala," menijo na ZDSS. Torej bodo izključno zaradi davčne obravnave v slabšem konkurenčnem položaju na trgu.

Poenostavljeno: predlagana sprememba pomeni, da zavezanec, ki je v določenem obdobju ustvaril npr. 100 tisoč evrov davčne izgube, lahko to v celoti izkoristi le, če ustvari vsaj 200 tisoč evrov pozitivne davčne osnove v prihodnjih letih. Če pa bo zavezanec uspel v prihodnjih petih letih ustvariti samo 100 tisoč evrov pozitivne davčne osnove, mu bo odvzeta možnost prenosa 50 tisoč evrov davčne izgube v prihodnja leta.

"Navedeni predlog postavlja v nekonkurenčni položaj družbe, katerih poslovni model je vezan na visoka nihanja na trgu in v poslovnem ciklu, kot so denimo proizvodnja trajnih dobrin, poslovanje z nepremičninami, zagonska podjetja ali drugi posli z večjimi poslovnimi in finančnimi tveganji," so prepričani v ZDSS.

Izgube uveljavlja predvsem sektor finančne in zavarovalniške dejavnosti

Statistični podatki kažejo, da koriščenje izgub iz preteklih let v največji meri uveljavlja panoga finančne in zavarovalniške dejavnosti, kjer izgube predstavljajo dve tretjini vseh zmanjšanj davčne osnove. Sledi jim panoga poslovanja z nepremičninami s 63 odstotki ter sektor poslovnih dejavnosti s 57 odstotki. 

"Številčno ti sektorji sicer niso zelo močni, saj predstavljajo le sedem odstoktov vseh podjetij, prinesejo pa v sistem okrog 16 odstoktov vseh prihodkov in jim verjetno ukinitev prenašanja izgub ne diši preveč," meni Kranjec.

Članek smo dopolnili z mnenjem Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar