To so davčne spremembe, ki jih bo v sredo potrjevala vlada

Vlada bo imela v sredo na mizi prvi paket davčnih sprememb. Zbrali smo nekaj trenutnih predlogov, o katerih smo se pogovarjali s sogovorniki z ministrstva za finance. Nekateri med njimi so javnosti bolj drugi manj znani, dokler jih vlada in državni zbor ne potrdita, pa se še lahko spremenijo.

Privabljanje kadrov iz tujine in spremembe za Slovence, ki delajo v tujini

Cilj ukrepov je nasloviti domače kadre za zaposlovanje doma in pa tuje, ki bi prispevali k razvoju v Sloveniji. Med njimi se omenjajo davčne olajšave za tuje kadre, za zagonska podjetja, in pa poenostavitev davčnega obračunavanja pri nagrajevanju, tudi z delnicami.

Visoko kvalificirane kadre si želijo iz tujine privabiti z določenimi davčnimi olajšavami. Sedemodstotno olajšavo od bruto dohodka bi pripadla nerezidentu (ta status mora imeti najmanj dve leti) pod pogojem, da se zaposli v Sloveniji, zasluži vsaj dvakratnik povprečne plače in je mlajši od 40 let. Neuradno bi to pomenilo, da bi nekdo, ki bi zadostil zgolj minimalnim pogojem, letno zaslužil okoli 3500 evrov neto več. Takšna olajšava bi mu pripadala naslednjih pet let.

Za slovenske davčne rezidente, ki hodijo na delo v tujino, denimo iz obmejnih območij (čezmejnih delavcev migrantov naj bi bilo okoli 15 tisoč), se po predlogu odpravlja davčna spodbuda (poenotenje), po kateri se jim je priznalo 80 odstotkov več za stroške prehrane kot v Sloveniji.

Po novem bi nerezidenti, ki v Sloveniji ustvarijo 90 odstotkov prihodkov, lahko uveljavljali davčne olajšave, kot so denimo vzdrževani družinski člani, ne glede na to, če so jih uveljavljali že v državi, katere davčni rezidenti so (prej se je to izključevalo).

Pri nagrajevanju z delnicami je namen sprememb, da se to dejansko začne izvajati. Danes se namreč zaradi stroškov, ki ob tem nastopijo, ne. Trenutni predlog ne prinaša davčnih ugodnosti, prinaša pa poenostavitev: obračunani bodo prispevki od plače, ki jih plača zaposleni (pa tudi dohodnino), delodajalec pa bo zanj odvedel 16,1-odstotne prispevke delodajalca na bruto plačo.

Prejemnik delnic bo lahko zaprosil za 24-mesečni odlog plačila dajatev.

Normiranci

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov prinaša administrativno poenostavitev in je namenjeno zavezancem z majhnim obsegom poslovanja.

Iz sistema normirancev se poslavljajo družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), ki so že do zdaj morale pripravljati letna poročila, torej tudi voditi podatke o prihodkih in odhodkih. Takšnih je bilo razmeroma malo.

Bodo pa spodaj navedene spremembe za okoli 15 tisoč normirancev pomenile, da morajo zapustiti sistem.

Samostojni podjetniki (s.p.) bodo po predlogu deležni novih meja, do katerih se jim priznavajo normirani odhodki:

- polni s.p.: meja prihodkov, do katere se priznajo normirani odhodki, se znižuje s 100.000 na 60.000 evrov (za celotni znesek se priznajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov, nad mejo pa se ne priznajo)

- popoldanski s.p.: meja prihodkov, do katere se priznajo normirani odhodki, se zniža s 50.000 na 30.000 evrov (do 12.500 evrov prihodkov normirani odhodki znašajo 80 odstotkov, nad to mejo, a do manj kot 30 tisoč evrov prihodkov, znašajo normirani odhodki 40 odstotkov; nad to mejo se ne priznajo)

Pomembna novost po predlogu je tudi, da bo moral biti nosilec pri polnem s.p. sam polno zavarovan. Danes je lahko zaposlil drugo osebo in tako koristil višjo mejo.

Spreminjajo se pogoj, ko mora normiranec izstopiti iz sistema normirancev in sicer tako, da se povprečje poenoti z zgornjo mejo prihodkov (danes velja, da seštevek prihodkov v zadnjih dveh letih ne sme preseči 300.000 evrov). Še vedno se bo spremljalo povprečje zadnjih dveh let, in sicer velja:

- polni s.p.: povprečje prihodkov v zadnjih dveh letih največ 60.000 evrov

- popoldanski s.p.: povprečje v zadnjih dveh letih največ 30 tisoč evrov

Če boste poslovali eno leto kot popoldanski s.p., drugo kot polni, boste lahko imeli do 90.000 evrov prihodkov (za eno leto 30.000 evrov in za drugo 60.000 evrov).

Meja za vstop v sistem DDV se zvišuje s 50.000 na 60.000 evrov.

Za normirance se uvaja še obveznost poročanja o poslovanju s povezanimi osebami.

Prehodno obdobje za uveljavitev sprememb ni predvideno, če bodo potrjene, pa bodo začele veljati z novim letom.

Zeleni prehod in bonitete

Predlaga se širitev obdobja koriščenja olajšave, ko govorimo o digitalnih in zelenih naložbah, iz enega na pet let.

Ničelna boniteta za električna vozila bi veljala prvih pet let, nato pa bi znašala polovico tiste, ki velja za goriva z motorji na notranje izgorevanje. Polnjenje je prosto bonitete. Sistem ničelne bonitete bi razširili tudi na električna kolesa, pa tudi na rikše.

Obdavčitev sladkih pijač in alkohola

Sladke pijače bi bile po novem obdavčene po višji splošni davčni stopnji, to pomeni namesto 9,5 z 22 odstotki. To velja za pijače, ki so jim dodani sladkorji in sladila, medtem ko se tej sprememb denimo vode, ki so jim dodane arome, temu izognejo (enako velja za stoodstotno naravne sokove).

Za sedem odstotkov se zviša trošarina na piva in žgane pijače. Pri tem velja izjema: mali pivovarji, ki zvarijo do 150 tisoč hektolitrov piva letno, plačajo polovico trošarine.

Če bodo proizvajalci piva v celoti prevalili zvišano trošarino na končnega kupca, bi to pomenilo, da bi pol litra stalo 0,03 evra več, za žganje 0,4 evra več.

Vino je pri omenjenih ukrepih izvzeto, saj kot pravijo, je takšna praksa tudi drugod v tujini, kjer imajo vinorodna območja.

Prenašanje izgub

Podjetja so do zdaj lahko neomejeno prenašala izgube, po novem pa bi jim to omejili na petletno obdobje. Pri tem velja opozoriti, da je predvideno prehodno obdobje, ki bi trajalo sedem let.

Avtomati in izdajanje računov

Pred časom je bilo rečeno, da bodo morali avtomati izdajati tiskane račune. Po izraženih dvomih, poleg tega to odstopa od smeri digitalizacije, so ta predlog pripravljavci umaknili. Bo pa obvezna vzpostavitev izmenjave podatkov s finančno upravo.

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin in anonimnost

Lastniki nepremičnin bodo predvidoma drugo leto marca obveščeni o določitvi posplošene vrednosti nepremičnin. Te bodo na novo določene vsake dve leti. Zoper določeno vrednost bo mogoče podati ugovor, tudi z ustrezno cenitvijo pristojnih, ki jo bo moral plačati lastnik sam.

Po novem v evidencah o poslih ne bo več mogoče najti podatka o identifikatorjih konkretne nepremičnine. S tem bodo javnosti, tudi novinarjem, otežili priti do konkretnega podatka o lastniku, ki je nepremičnino prodal. Še vedno bodo do teh podatkov lahko dostopali cenilci nepremičnin.

Neuradno so nam na ministrstvu za finance povedali še, da že tečejo razprave o obdavčitvi premoženja, o razbremenitvi dela. Več o tem bodo lahko povedali do konca leta.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar