Avtomobili

Zgodba o Lamborghiniju: Blagor tistim, ki ne razumejo

29. marca 2024, 07:00

Preden sem sedel za volan, sem se uščipnil, da se prepričam, da vendarle ne sanjam

Huracán je vihar ogljikovodikov in čustev, opozorilo, da življenje jemljemo preresno

Čeljusti padajo, nasmehi do ušes, nekateri ga slikajo, drugi so ga želeli posneti

Zgodba o Lamborghiniju: Blagor tistim, ki ne razumejo

Uroš Božin

Šestdeset let je minilo, odkar se je strastni italijanski industrialec Ferruccio Lamborghini lotil izdelati popoln avto. V vseh svojih avtomobilih, med temi so bili mercedesi, maseratiji, jaguarji in ferrariji, je našel pomanjkljivosti. Kaj sploh je popoln avto, je sicer stvar okusa, a ga to ni odvrnilo, da bi začel eno najslavnejših avtomobilskih zgodb. Leta 1963 je znamko na zemljevid in ob bok slovitega Ferrarija postavil z avtomobilom 350 GT. Zatem se je zvrstilo ducat avtomobilov, ki še danes burijo domišljijo. Sledila je legendarna miura, ki med poznavalci tudi v sedanjosti velja za enega najlepših avtomobilov. V sedemdesetih pa je avtosvet šokiral še countach s škarjastimi vrati.

Ob jubileju smo sedli za volan enega od avtomobilskih bikov. Ker slovita italijanska znamka trgom regije Adria nikoli ni posvečala pozornosti, smo se po lamborghinija odpravili k ljubljanskemu Autobrokerju, ki jih ima v floti več kot deset. Kot mi je priporočil direktor Zdravko Poljašević, je prava izbira za doživetje huracána EVO različica v božansko zeleni (verde ermes) barvi z bronastimi platišči. V garaži na skrivni lokaciji sem avtomobile kot šestletnik razvrščal s prsti. Prvi lamborghini, drugi lamborghini … četrti lamborghini.

Trenutek, ki si ga zapomniš za vedno

Lamborghinija le ošvrkneš s pogledom in si ga zapomniš za vedno. Ne bom pozabil, kako mi je oče pripovedoval, ko je v najstniških letih v Zagrebu zagledal miuro. Ali ko sem v Ljubljani prvič uzrl murcielaga, v Miamiju sredi noči aventadorja, v Las Vegasu diabla. Ko sem sedel v dirkalnega aventadorja SVJ. Kot številka, ki jo vžgejo na stegna španskim borbenim bikom. Lagal bi, če bi trdil, da med pisanjem zgodbe nisem potočil solze.

Preberi še

Avtomobili

Na slovenske ceste se je pritajil najhitrejši hibridni žrebec

Kakšen sploh je avtomobil, ki stane več kot 30 novih škod octavij?

05.03.2024

Avtor: Uroš Božin

Avtomobili

Najdražji avtomobili Slovencev 2023

Kateri so najdražji avtomobili, ki so leta 2023 popestrili življenja premožnih Slovencev? Objavljamo lestvico 15 najdražjih.

29.12.2023

Avtor: Uroš Božin

Glavna tema

Najdražji avtomobili v Sloveniji in regiji Adria v letu 2023

Kateri so najdražji avtomobili, ki so zapeljali na ceste držav regije Adria?

28.09.2023

Avtor: Uroš Božin

Avtomobili

Sedli smo za volan električnega rolls-roycea

Sesti za volan rolls-roycea je doživetje za brbončice. Britanski avtomobilski tempelj se z elektriko oddaljuje od preostalega človeštva.

12.02.2024

Avtor: Uroš Božin

Če se vrnemo k zdajšnjemu biku – huracánu. Oblika ne vzbuja nikakršnega dvoma, to je nezmotljivo izdelek iz Sant‘Agate Bolognese. Ostre linije, eksotični proporci in razjarjen pogled. Najlažje bi ga opisal z besedo: ekstravaganten! Robovi in linije se združijo v skulpturi, ki se je ne bi sramovali kiparji. Avtomobilska umetnost. Brez težav bi poziral ob Michelangelovem kipu Davida v Firencah ali fontani Trevi v Rimu. Preostanek pločevine na cesti je videti popolnoma vsakdanje, minljivo. Če vsaj malo poznate zgodovino slovite znamke, boste na huracánu prepoznali oblikovne elemente najslavnejših lamborghinijev ter tudi poznejših modelov uracco in silhouette – iz obdobja, ko je za obliko skrbel oblikovalski studio Bertone.

Za najlepše stvari se je vredno potruditi

K huracánu je treba pristopiti s precej spoštovanja. Kot sem zapisal že v uvodu, sem se, preden sem sedel za volan, uščipnil, da se prepričam, da vendarle ne sanjam. Kljuke ob odklepanju izstopijo iz karoserije, zaradi dolžine pa se vrata odpirajo zelo široko. Za vstop se je treba spustiti kar nizko v kolenih. Kot pravijo modri ljudje, se je za najlepše stvari vredno potruditi. Za volanom najprej prevzame dolžina armaturne plošče, ki se razteza v neskončnost. Prešinilo me je, da življenje jemljemo preresno.

Kabina navduši z odličnimi materiali in dobro izdelavo. Najbrž je vsem jasno, da se v avtu, ki v višino meri le 116 centimetrov, sedi izredno nizko. Položaj za volanom je sicer boljši kot v aventadorju, čeprav se tudi huracán lahko pohvali z veliko mrtvimi koti. Vetrobransko steklo je postavljeno pod tako ostrim kotom, da pomisliš, da gledaš skozi strešno okno. Na semaforjih sem se močno sklanjal in trudil, da bi videl, katera luč gori. Prostorsko je huracán sicer bolj obdarjen od aventadorja, nekaj odlagalnih površin je tudi za sedežema. Ta si zaslužita pohvale, saj telo v bokih prijetno oprimeta, a hkrati nista pretrda.

Izstopanje je gimnastično zahtevna vaja. Pragova sta široka in skoraj nemogoče je izstopiti, ne da bi ju obrisal s hlačami. Posebno težko je izstopiti na ozkih parkirnih mestih. Huracán je – precej neobičajno za lamborghinije – opremljen s tempomatom, njegova uporaba pa je greh, ki ga ne bi odpustili niti v Vatikanu.

Spektakularen desetvaljnik

Za začetek šova privzdignem rdeče pokrivalo pod sredinskim zaslonom, ki kot v vojaškem letalu ščiti gumb za zagon motorja. Zvok, kakšen zvok! Nepozaben je že ob zagonu. 5,2-litrski atmosferski desetvaljnik je pravi biser in gotovo eden najboljših motorjev, ki jih premore avtomobilska industrija. Na papirju razvije 470 kilovatov – to je 640 konjev ali, bolje rečeno, bikov, a tu je še en bik, ki sedi za volanom. Motor skriva več osebnosti. V navadnem voznem načinu (strada) je sproščen, kultiviran, vzmetenje pa udobno, v načinih sport in corsapa renči v globokih baritonih. Prilagodljivo magnetno vzmetenje postane tako čvrsto, da si je mogoče polomiti zobe.

Motor kot glasbeni inštrument

Nad sedem tisoč vrtljaji se mu 'odpelje'. Ko dosežeš G-točko motorja, so pospeški brutalni, zvočna kulisa pa orgazmična. Odmeva kilometre stran; motor pa te vabi, da ga priganjaš še bolj. Modre oznake na vrhu merilnikov me opozarjajo, da bo treba prestaviti v višjo prestavo. Motor je noro odziven, oglaša pa se kot dirkalnik. Kar tudi je! Vsakič, ko sem pritisnil stopalko do konca, so se mi tresle roke in noge.

Menjalnik pretika kot blisk. Desetvaljnik pri visokih vrtljajih zapoje kot Andrea Bocelli, njegov odmev pa prepoznaš že od daleč. Vožnja je kot igranje glasbenega inštrumenta, občasno iz izpuhov poka. V osnovni šoli sem igral kitaro, vendar priznam, da je igranje na strune desetvaljnika in prestave sedemstopenjskega menjalnika bolj zabavno.

Do stotice se izstreli v 2,9 sekunde, največja hitrost pa je 328 kilometrov na uro. Že v ostrih zavojih pri vključevanju na avtocesto je pokazal, da se ceste ne drži kot bik, ampak kot leopard. Nagibanja zaradi postavitve motorja sploh ni, štirikolesni pogon pa skrbi, da še tako vešč voznik ne more preseči mej. Menjalnik v športnem načinu takoj pretakne tri prestave niže in pri zaviranju napadalno lovi visoke vrtljaje. V dirkalnem načinu stopalki za plin in zavoro postaneta skoraj binarni, prestavljati pa je treba ročno na obvolanskih uhljih.

Nesmisli v svetu ekscentrikov

Vožnja huracána je precej preprosta, vsakdanje naloge pa kljub temu otežujejo nesmisli oziroma napake, ki jih tudi lamborghini za več kot tretjino milijona evrov težko skriva. Na volanu je stisnjenih več kot 13 gumbov. Stikalo za smernike in brisalce je na volanu, na kar se je treba navaditi. Prve kilometre sem namesto po smerniku grabil po levem obvolanskem uhlju, ki je namenjen pretikanju. V krožnem toku, ko volan ni več v ravnem položaju, pa sem večkrat namesto smernikov vklopil brisalce.

Vzvratna kamera – da, huracán ima tudi kamero, ki prikazuje sliko na zaslonu pred volanom. Na prvi pogled dobra pogruntavščina. Ko sem začel vzvratno parkirati in sukati volan, pa sem zaslon z njim zakril. In potem sem bil znova prepuščen ogledalom in oziranju za mrtvimi koti. Na voljo pa je še sredinski zaslon na dotik. Meniji so precej nejasni, da ne omenjam, da je med vožnjo 640-konjskega dirkalnika iskanje funkcij po zaslonu na dotik vse prej kot pametna rešitev. V dveh dneh mi ni uspelo nastaviti temperature, tudi menija za vklop gretja sedežev nisem našel.

Avtomobil, ki govori z okolico

Kamor koli se pripelješ, so v avto uprte skorajda vse oči in požirajo eksotično pojavo, ki spušča prijetno srhljive glasove. Motor se pogovarja z mimoidočimi. Čeljusti padajo, nasmehi do ušes, nekateri ga slikajo, drugi so ga želeli posneti. Da ne omenjam skupine otrok iz vrtca. Gospod, ki je stal ob prehodu za pešce, mi je mahal, naj pohodim, mimoidoči pa je v zahvalo za pritisk na plin potrobil. V mestu je treba biti posebno pazljiv na nešteto robnikov in ležečih hitrostnih ovir, ki prežijo na huracánovo nizko brado in bleščeča bronasta platišča. Zares sem si oddahnil šele, ko sem ga parkiral v domači garaži.

S sanjskimi avtomobili je treba ravnati s pridihom romantike. Tu ne štejejo prostornost, uporabnost, tišina in udobje, ki odlikujejo običajne avtomobile smrtnikov. Pomembno je doživetje. Huracán je oblikovna umetnina, koncert ogljikovodikov in finančni udarec. V času mojega druženja je bocelli popil krepko več kot 20 litrov. Ampak obisk bencinske črpalke bi prej kot strošek opisal kot naložbo. Izkusiti desetvaljnik je nepozabno doživetje. V dveh dneh druženja s huracánom nisem prižgal radia, saj je, iskreno rečeno, čisto nasprotje popolnega avtomobila. Je izjemno doživetje za voznika in preostale, s katerimi deliš srečo.

Kaj moramo vedeti o lamborghiniju:

Cena vozila: 355 tisoč evrov

Cena dnevnega najema: 1.500 evrov

Poraba med druženjem: 22,8 litra

Poklon sanjačem

Zgodba Lamborghinija še zdaleč ni bila posuta s cvetjem. Posel superšportnih avtomobilov je bil vsaj do 21. stoletja izredno zahteven. Večinoma je šlo za manjša podjetja strokovnih navdušencev in sanjačev, ki finančno niso bila uspešna. Družba je zato štirikrat končala v stečaju, med lastniki so se zamenjali Švicarji, Američani in Malezijci, dokler niso krmila prevzeli Nemci. Šele po Audijevem prevzemu leta 1998 je znamka dobila finančno stabilnost, da je lahko zaživela, kot si je želel Ferruccio.

Lamborghini kljub germanskim šefom ostaja nezmotljivo italijanski. Še vedno uteleša zgodbo, ki je večja od življenja. Tudi traktorist lahko izdela sanjski avtomobil. Ampak lamborghini sploh ni avto, to so sanje …

Sredinec vsem, ki so rekli, da ni mogoče, vsem tistim, ki so metali polena pod noge in se posmehovali. Vsem tistim, ki takšnega avtomobila ne razumejo. Blagor njim. Za vse druge pa je bučen in prečudovit opomnik, da se sanje uresničijo.