Trg lizinga v številkah: Avti se cenijo, sklenjenih manj financiranj

Avtomobilski trg in z njim proizvodnja in ponudba se vračajo v stare tirnice. A povpraševanje kaže znake, da ni vse tako rožnato. Kot smo pisali, se je število registracij novembra medletno povečalo za 6,5 odstotka. Povpraševanje ovirajo visoke cene in visoke obrestne mere pri financiranju. Zato so se na trg vrnili popusti, ki večinoma veljajo za financiranje. Naša analiza je pokazala, da je mogoče pri nakupu dobiti od le nekaj pa do 10 ali 15 odstotkov popusta.

Tu pa je potrebna previdnost. V okolju visokih obrestnih mer so nova normalnost postale pogodbene in efektivne obrestne mere nad osem, devet in celo desetimi odstotki. Kaj kažejo podatki trga lizinga in kaj razkrivajo glede avtomobilskega trga? 

Pregledali smo podatke Združenja bank Slovenije (ZBS) in izračunali, za katere oblike financiranja se odločajo Slovenci, kolikšen je delež financirane vrednosti in kakšne so povprečne vrednosti novih in rabljenih avtomobilov.

Kaj kupujemo na lizing

V letu 2023 so Slovenci v prvih devetih mesecih sklenili skoraj 75 tisoč financiranj. To je 2,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Najbolj priljubljeno ostaja financiranje rabljenih avtomobilov. Teh je bilo v prvih treh trimesečjih skoraj 20 tisoč, to je medletno sedem odstotkov več in je najvišja vrednost, odkar Združenje bank Slovenije (ZBS) spremlja podatke. Število financiranj novih avtomobilov je na drugi strani zraslo za tri odstotke, na 17.275. Čeprav je opaziti rast števila, pa je financiranj še vedno bistveno manj kot pred leti.

Po podatkih ZBS v prvih treh kvartalih leta 2023 financiranih za tri odstotke več novih vozil kot v istem obdobju lani, v segmentu rabljenih osebnih vozil pa za osem odstotkov več. ''Torej lahko zaključimo, da dvig obrestnih mer v 2023 ni v večji meri vplival na trg financiranja,'' je zaspisala Tina Filipan iz Summit Leasinga.

Zaradi težav z dobavami in visokih cen so Slovenci lani vse pogosteje posegali po rabljenih avtomobilih. Tudi letos je bilo financiranih precej več rabljenih kot novih avtomobilov. Zaradi višjih cen novih avtomobilov je skupna vrednost financiranja novih avtomobilov kljub manjšem številu pogodb še vedno višja od rabljenih. Za rabljenimi in novimi osebnimi vozili sledijo nova težka tovorna vozila.

Najpogostejši je finančni lizing

Med načini financiranja prevladuje finančni lizing, prek katerega je bilo sklenjenih 51,4 oziroma 38.440 pogodb. Nekaj manj kot 40 odstotkov pogodb je bilo sklenjenih kreditov. Slovenci se za operativni lizing odločajo redko, takšnih je bilo 8,9 odstotka oziroma 6.650 pogodb.

Kot so nam že lani pojasnili na Summit Leasingu, je na povpraševanje močno vplivala sprememba zakonodaje z računovodskega vidika, ki ne pomeni več prednosti v primerjavi z drugimi oblikami financiranja. Drugi vzrok je, da na slovenskem trgu ni veliko podjetij, ki bi se odločala za to obliko financiranja.

Skupno je bilo v treh trimesečjih sklenjenih za več kot milijardo evrov lizinških poslov. Daleč največji delež ima finančni lizing, prek katerega je bilo financiranih za 835,4 milijona evrov pogodb. Čeprav je bilo sklenjenih večje število kreditov, je šlo za manjše vrednosti, skupna vrednost je bil 47,8 milijona oziroma le 4,6 odstotka. Operativnih lizingov je bilo sklenjenih za skupno 145,5 milijona evrov oziroma 8,9 odstotka celotnega financiranja.

Še vedno prevladuje financiranje novih avtomobilov v vrednosti 373,6 milijona evrov. Sledijo rabljeni avtomobili s 298,6 milijona evrov in težka gospodarska vozila s 143,2 milijona evrov.

Avtomobili so se začeli ceniti

Ob upoštevanju skupne nabavne vrednosti in števila financiranih avtomobilov številke kažejo, da so Slovenci v prvih devetih mesecih za nov avtomobili v povprečju namenili 27.193 evrov, za rabljenega pa 20.173 evrov. Podatki še kažejo, da se je povprečna nabavna vrednost novega avtomobila po treh trimesečjih prvič v zadnjih letih znižala. V tretjem trimesečju za 200 evrov.

''Pri cenah novih vozilih opažamo rast. V lanskem letu je povprečna cena novega vozila znašala dobrih 25 tisoč evrov, letos se je povzpela na dobrih 27 tisoč evrov. V segmentu rabljenih vozil pa je povprečna nabavna vrednost ostala na nivoju ptibližno 20 tisoč evrov,'' še pravi Filipan iz Summit Leasinga.

Povprečna nabavna vrednost rabljenih avtomobilov je prvič upadla že v prvem polletju. Od prvega trimesečja se je povprečna nabavna vrednost rabljenih avtomobilov znižala za skoraj 300 evrov. Gre za manjši upad, vendar nakazuje, da so cene že dosegle vrh. Lizinški trg sledi gibanju cen vozil na trgu, zato vrednosti financiranih vozil neposredno odražajo vrednosti na trgu vozil.

''Do povišanja cen novih vozil je prišlo zlasti zaradi višjih proizvodnih stroškov novih vozil, pa tudi zaradi menjave modelov, opustitve proizvodnje posameznih modelov in menjave pogonskih goriv pri številnih blagovnih znamkah,'' piešjo v Summit Leasingu. Opažajo pa, da se je v zadnjem času rast cen umirila in da nekateri proizvajalci ponujajo tudi popuste. 

Delež financirane nabavne vrednosti novih in rabljenih avtomobilov se je od leta 2019 rahlo zmanjšal. Pri novih avtomobilih ostaja pod 80 odstotkih. ''Povprečni polog pri financiranju novih vozil ostaja na nivoju 20 odstotkov,'' so sporočili v Summit Leasingu. Pri rabljenih avtomobilih pa je delež še za okoli pet odstotnih točk manjši. Povprečni polog pri lizingu je bil tako lani kot letos približno 25 odstotka, še sporočajo v Summit Leasingu. Delež se pri rabljenih avtomobilih v zadnjih dveh letih vnovič veča, medtem ko pri novih še vedno upada, kažejo podatki ZBD.

Podatki financiranja avtomobilov že kažejo zelo viden trend. Slovenci, ki avtomobile financirajo, že leta pogosteje posegajo po rabljenih avtomobilih. To je razvidno tako iz števila avtomobilov kot tudi skupne financirane vrednosti novih in rabljenih avtomobilov.

Rabljeni avtomobili so po številu že pred leti prehiteli nove, a po skupni financirani vrednosti novi avtomobili še vedno pomenijo večino vrednosti poslov zaradi višjih nabavnih vrednosti. Število financiranih rabljenih avtov se glede na nove še povečuje, razlika pa je večja zaradi normalizacije razmer na avtomobilskem trgu oziroma večje dobavljivosti novih avtomobilov.

Velik upad posojil z ročnostjo med dvema in tremi leti

Največje število letos sklenjenih posojil, približno tretjina ima ročnost med pet in deset leti. Sledijo posojila z ročnostjo od dva do tri leta, teh je bilo 21.332 oziroma 20,7 odstotka. Nato posojila z ročnostjo od enega do dveh let (14,4 odstotka) in posojila z odplačilno dobo enega leta. Zadnjih je bilo 13,9 odstotka.

Primerjava s predhodnimi leti še kaže, da so v zadnjih letih postala precej priljubljena posojila z odplačilno dobo med dvema in tremi leti. V zadnjih letih so postala pogostejša še kratkoročna posojila z ročnostjo do enega leta.

V zadnjem letu so za 14 odstotkov zrasla posojila z ročnostjo do enega leta. Krepko, za 40 odstotkov, so medletno zrasla posojila z odplačilno dobo od enega do dveh let. Za skoraj 50 odstotkov se je zmanjšalo število posojil z odplačilno dobo od dveh do treh let. Pri posojilih drugih ročnosti ni prišlo do večjih sprememb.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar