Slovenski avtomobilski grozd (ACS) je pripravil konferenco Misije GREMO o novih prebojnih korakih slovenske avtomobilske industrije. Dogodka so se udeležili predstavniki podjetij in predsednik vlade Robert Golob, ki je podpisal sporazum, ki bo avtomobilskemu grozdu v naslednjih petih letih namenil do 200 milijonov evrov državne podpore. Golob meni, da gre za ključen projekt za Slovenijo. Povedal je, da so ga v grozdu z Misijo GREMO seznanili lansko poletje. Želel si je ambicioznejše cilje. Od lanskega poletja so zato v grozdu cilje postavili višje.
Golob: Industrija ključna za blaginjo Slovenije
''Slovenija je tretja industrijsko najbolj izrazita država. Industrija je v Sloveniji med najbolj pomembnimi panogami, na njej temelji blaginja naše družbe, tudi v evropskem smislu. Zato je preobrazba tako pomembna za Slovenijo. Naš bruto domači proizvod (BDP) ne temelji na storitveni industriji, ne temelji na trgovini, ampak na industriji,'' je povedal Golob. Že zato, ker so se za razvojni preboj povezali, meni, da jih država mora podpreti.
''Vsakič ko sedimo v Bruslju, se pogovarjamo o energetiki in industriji. Kaj se bo izgubilo z evropsko industrijo? Kako se bomo spopadli z Ameriko in Kitajsko? Na marsikaterem področju žal temeljito zaostajamo. Ko vidimo, da lahko Slovenija potegne in je hitrejša od Evrope, bomo vedno zraven. Mi se danes pogovarjamo, da ne bomo čakali, kakšen signal bo dala Evropa avtomobilski industriji, ampak gremo naprej sami.''
Preberi še
Zakaj uspešen slovenski avtogrozd potrebuje milijone podpore
Državna podpora je nujno potrebna za ohranjanje konkurenčnosti s preostalo industrijo, ki prejema še višje podpore, pravijo v podjetjih.
03.11.2022
Boštjan Furlan, Hella Saturnus: Prihaja elektrika, a njena prevlada ne bo absolutna
Zametki podjetja Saturnus iz Ljubljane segajo v začetek 20. stoletja; sprva so izdelovali pločevinke.
21.04.2023
Avtotrg v marcu: Prihod Kitajcev in luč na koncu predora
Prodaja se je povečala, delež fantomskih avtomobilov pa ostaja nizek.
05.04.2023
Nemčija in EU dosegli dogovor o e-gorivih
Nova zakonodaja za avtomobilsko industrijo naj bi bila sprejeta v torek.
26.03.2023
Dodaja, da Evropa ne ponuja veliko možnosti na področju avtomobilske industrije. Zato meni, da ne smemo obupati in da Slovenija namenja sredstva za to posebej. ''S tem bomo dejansko prehitevali. Ta ambicioznost je ključna, da bo projekt uspel,'' pravi Golob. Tudi direktor Hidrie in koordinator Misije GREMO Iztok Seljak je govoril o vodilni vlogi Slovenije pri preobrazbi mobilnosti.
Evropska industrija upadla, slovenska zrasla
''Zavezali smo se, da se bomo združili in postavili skupne strateške cilje, da bo Slovenija postala ena od vodilnih, prebojnih in inovativnih držav v Evropi in v svetu. Zdaj gremo korak dlje. Gremo v partnerstvo skupaj z vlado in državo ter znanostjo in izobraževanjem." Poudaril je, da vse, kar je bilo doseženo, nadgrajujejo in presegajo. ''Če ne, ne bi bili prisotni v vsakem avtomobilu vseh globalno pomembnih avtomobilskih znamk.'' Ocenjuje, da imajo v naslednjih petih do sedmih letih potencial doprinašati eden do dva odstotka BDP.
''V tej tranziciji smo izjemno uspešni.' V treh letih, v katerih smo prišli do 20 do 25 odstotkov prodanih novih elektrificiranih vozil v Evropi, je velik del evropske industrije po prodaji krepko upadel. Približno 25 do 30 odstotkov vrednosti klasičnega avtomobil ICE je vezanih na motor in vse okoli njega – kar izginja in se nadomešča z elektropogonskim sklopom in baterijsko podporo," je povedal. ''Slovenska industrija je v tem času zrasla s 3,5 na več kot pet milijard evrov. V prvem tranzicijskem obdobju smo zrasli za polovico. V naslednjih petih, šestih letih naj bi industrija zrasla na osem milijard evrov prodaje.''
"Industrija prehaja iz razvojne pozicije, ko vstopamo pet let pred začetkom proizvodnje nekega modela, ki je že zasnovan, odločno v deset do 15 let pred nami. Skupaj debatiramo o razumevanju megatrendov, ki bodo oblikovali prihodnost te industrije v letih od 2035 do -2040. Predstavljamo si, kako bo zgledala ta mobilnost leta 2035 ali 2040, in razvijamo svoje inovativne rešitve in jih ponujamo avtomobilski proizvajalcem, še preden začnejo koncipirati avtomobil prihodnosti.'' S tem si zagotavljajo prebojno in inovativno vlogo.
''To je možno, ker se združujemo. Definiramo skupne kompetence in kritično maso znanja na ključnih segmentih,'' je povedal Seljak.
Strategija ambicioznih številk
''Naša industrija ostaja stabilna. Ni pretirane rasti proizvedenih vozil in ni predvidenih disruptivnih elementov, ki bi lahko bili posledica carsharinga, avtonomne vožnje in drugih modelov,'' pojasnjuje član nadzornega sveta Kolektor Mobility Radovan Bolko. Kaj lahko v bodoče naredi slovenska dobaviteljskaa industrija? ''Smo rasli in bomo rasli naprej,'' obljublja Bolko. Od leta 2015 do 2022 so ustvarili za 29,3 milijarde evrov prometa; v naslednjih osmih letih načrtujejo 52,4 milijarde evrov, kar je rast za 78 odstotkov, je poudaril.
''Če želimo doseči ta promet, je treba investirati. V opremo, proizvodne kapacitete ... Tu smo pred veliki številkami, ki jih moramo realizirati.'' V zadnjih osmih letih so investirali dobri dve milijardi evrov. ''Mi moramo investirati še 3,26 milijarde, če želimo realizirati promet. To so investicije v proizvodne kapacitete. Temu je treba dodati še investicije v razvoj. To je še za 1,41 milijarde evrov vlaganj v raziskave in razvoj.'' Skupno govorijo o približno petih milijardah evrov investicij v prihodnjih osmih letih.
Obljublja profitabilnost, a ob tem priznava, da je promet enostavno dvigniti, "vendar ni enostavno doseči ustrezne profitabilnosti" V avtomobilski industriji o tem največ pove dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). Ta naj bi po ocenah v osmih letih skupno dosegel 5,13 milijarde evrov. Pojasnjuje, da s to številko kažejo, da bodo njihovi izdelki: ''Profitabilni, iskani, da lahko razvijaš in vlagaš v nove izdelke, nadaljnjo rast, da lahko stimuliraš zaposlene, da so zadovoljni lastniki in da je zadovoljna tudi država.'' Industrija bo v naslednjih osmih letih v državni proračun prispevala več kot 2,2 milijarde evrov, kažejo številke.
Dodana vrednost na zaposlenega v slovenski avtomobilski industriji naj bi se do leta 2030 zvišala na 90 tisoč evrov na zaposlenega. Priznava, da je cilj ambiciozen. Lani je industrija dosegla povprečje 60 tisoč evrov, leta 2015 pa je znašalo 46 tisoč evrov na zaposlenega. V naslednjih osmih letih tako nameravajo prodajo povečati za 49 odstotkov. EBITDA nameravajo povečati za 81 odstotkov. Vlaganja v raziskave in razvoj bodo povečali za 37 odstotkov. Vplačila v državno blagajno se bodo povečala za 58 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa naj bi se okrepila za 52 odstotkov.