Ivo Boscarol pokazal novi stroj: 'Nihče ni tako daleč kot mi'

Ob robu obrambnega sejma SIDEC v Celju smo govorili s serijskim podjetnikom Ivom Boscarolom, ki je razstavljal s svojim podjetjem Timtec Defense. Govorili smo o protidronski obrambi, investicijah v obrambni sektor in obrambnih inovacijah.

Kako dolgo ste prisotni v družbi Timtec Defense in kaj razvijate?

Podjetje sem pred nekaj leti najprej delno odkupil, zdaj pa sem stoodstotni lastnik. Nastalo je kot razvojno podjetje za protidronsko zaščito – in to še vedno ostaja naše jedro. Hkrati pa že imamo prve konkretne produkte. 

Kako se lotevate groženj z droni?

Grožnjo, ki jo prinašajo droni, smo zaznali zelo zgodaj. Večina obstoječih sistemov temelji na motenju povezave – če dron ni radijsko vezan na upravljavca ali če deluje po žici, to ne pomaga. Naš pristop je drugačen: razvili smo sistem na osnovi elektromagnetnih impulzov, ki fizično onesposobijo elektroniko tarče. Ni pomembno, ali gre za leteči dron, vozilo, telefon ali kaj drugega – če ima elektroniko, jo tak sistem lahko izključi. To je zadnja linija obrambe, ko vsi drugi sistemi odpovejo.

Kdaj pričakujete serijsko proizvodnjo? Je sistem primeren tudi za civilno uporabo?

Delamo s partnerji v tujini – recimo v Združenem kraljestvu, kjer vojska na terenu testira več naših prototipov. Namen je pridobiti izkušnje v realnih razmerah. Če bo šlo po načrtih, bi lahko že prihodnje leto stekla širokoserijska proizvodnja. V razpravah se omenja tudi vzpostavitev zaščitnih 'zidov' na mejah EU z bolj problematičnimi sosedami; takšna infrastruktura meri prav na tovrstne grožnje. Na civilnem področju pa vidim uporabo predvsem pri zaščiti kritične infrastrukture.

Kdo še razvija podobne rešitve? Kako velik je potencialni trg?

Naš pristop je v tem trenutku redek – kolikor vemo, nihče ni tako daleč. Na trg bomo vstopali s partnerji, vključno z velikimi obrambnimi podjetji. Trg je težko natančno oceniti, saj se grožnje hitro spreminjajo. Še pred leti si marsikdo ni predstavljal, kako malo stane dron, ki lahko prenaša eksploziv in povzroči veliko škodo. Čez nekaj let pa morda droni sploh ne bodo največja grožnja.

Kolikšen del razvoja poteka v Sloveniji?

Okoli tretjina.

Bloomberg Adria

 

Omenili ste, da bo obramba v prihodnje 'iz vesolja'. Kaj imate v mislih?

Prepričan sem, da se bo vse več obrambnih in tudi agresivnih akcij dogajalo iz vesolja – zaznavanje, komunikacije, motenje, tudi potencialni napadi. Zato smo lani zagnali nov steber dejavnosti, povezan z vesoljem, da bomo pripravljeni na te spremembe.

Tukaj je razstavljeno tudi letalo. Kakšna je njegova vloga?

Gre za hibrid med potniškim letalom in dronom. Leti lahko popolnoma avtonomno – s sistemom za samodejni vzlet, let in pristanek. Če leti nad civilnim prebivalstvom oziroma v civilnem zračnem prostoru, je v kabini lahko pilot. To je zelo praktično za države z omejenimi obrambnimi proračuni, kot je Slovenija: z enim večnamenskim letalom lahko izvajaš zračni nadzor, logistične prevoze ali posebne naloge, ob tem pa letalo zlahka opravlja tudi povsem običajne funkcije.

Kako gledate na povezovanje podjetij v obrambno-varnostnem grozdu in na novi državni obrambni holding?

Dolga leta je Evropa zanemarjala pripravljenost. Danes je jasno, da se obrambnih zmogljivosti ne doseže čez noč. Prav je, da vlagamo v miru, da smo pripravljeni, ko je to potrebno. Obrambna industrija niso le topovi in granate – gre tudi za tehnologije, ki neposredno varujejo civilno prebivalstvo. Na teh področjih ima Slovenija veliko znanja in priložnosti.

Kakšna so vaša pričakovanja od prvega tovrstnega obrambnega sejma v Celju?

Sejem je ambiciozno zastavljen in na visokem nivoju, čeprav je prvič organiziran. Lahko postane regijski center predstavitve obrambne industrije. Upam, da bomo doma bolje razumeli pomembnost varovanja državljanov in se zavedali, da moramo delati vnaprej – tako kot kmetje sejejo, preden žanjejo. Tudi v obrambi je treba pravočasno graditi industrijo in produkte, ki bodo takrat, ko bo treba, varovali ljudi.