Matija Bitenc, Petrol: 'Smo ambiciozni. Podvojili bomo obseg poslovanja'

Petrol je pretekli teden objavil rezultate poslovanja za prvih devet mesecev. Skupina je ustvarila 5,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 26 odstotkov manj v primerjavi z enakim obdobjem lani. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) je bil 202 milijona evrov, kar je 105-odstotno povečanje v primerjavi z lani. Razlog, ki ga navaja Petrol, je stabilizacija trga goriv in posledično zmernejša regulacije cen. 

"V petih letih želimo podvojiti obseg poslovanja. Ta cilj je zelo ambiciozen," je v intervjuju za Bloomberg Adia povedal prvi finančnik trgovca z energenti Petrol Matija Bitenc. Preverili smo, kako jim bo v luči energetske tranzicije in geopolitičnih trenj to tudi uspelo. 

 

 

V poročilu ste zapisali, da je Petrol kljub nihanjem in izzivom na energetskih trgih poslovalo v skladu s pričakovanji. Hkrati ste dodali, da so pogoji poslovanja letos precej drugačni kot v enakem obdobju lani.

Lansko leto je bilo leto energetske krize. Trgi energentov so eksplodirali in to je močno vplivalo tudi na odzive posameznih regulatornih organov oziroma vlad, ki so vpeljale kar nekaj mer za brzdanje posledic rasti cene energentov. V tem letu je sledilo umirjanje razmer. Upadajo tako cene električne energije kot zemeljskega plina. Tudi regulacije do trgovcev so bolj prijazne, še vedno pa so prisotne. V regiji smo bili lani deležni 39 regulacij različnih energentov, so pa nekatere oblike, za katere menimo, da so popolnoma neprimerne, odpravili.

Prihodki so upadli za 26 odstotkov glede na lani, količine za šest odstotkov. Prihodki so upadli zaradi upada cen energentov. Prodajamo blago, ki ima borzne cene in temu primerno se gibajo tudi prihodki. V našem primeru je bolj pomembno, kakšna je bruto marža. Padec količin lahko pripišemo lanski neustrezni regulaciji na trgu energentov, predvsem na področju naftnih derivatov, kjer smo imeli v Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem, obdobja, ko je bila regulirana cena pod tržno. Ta oblika regulacija je povzročila, da so tujci množično kupovali blago v Sloveniji, saj je bilo cenejše kot v sosednih državah. To je povzročilo rast prodanih količin, v nekaterih mesecih tudi za 40 odstotkov. Če bi ta učinek nevtralizirali, bi ugotovili, da je rezultat količinske prodaje na ravni lanskega leta z neko manjšo rastjo.

Imamo regulirano maržo naftnih derivatov v centih na liter. To pomeni, da inflacija ni del regulirane cene, torej prihodki oziroma marža se na eni strani ne povečuje z inflacijo, medtem ko se na drugi strani povečujejo stroški. Uspešno brzdanje stroškov je bilo v skupini Petrol glavno vodilo ne samo letos, ampak zadnjih nekaj let. To je tisto, kar nam daje rezultat ustrezne dobičkonosnosti.

Nadaljujemo z zgodbo iz zastavljene strategije. Smo optimisti, če se ne uresničijo kakšna nova geopolitična tveganja. Žal živimo v obdobju nestanovitnosti. Kljub vsemu ostajamo optimisti.

Optimisti so tudi analitiki Bloomberga Adria. Petrolu napovedujejo, da bo ob pozitivnih trendih dosegel rekordni EBITDA, in sicer v višini 250 milijonov evrov, kar bo najvišja raven dobičkonosnosti v zadnjih petih ali šestih letih.

To je tudi načrt poslovanja skupine Petrol za letos, ki ga bomo dosegli. Lahko ga tudi presežemo, če ne bo nekih zunanjih negativnih učinkov, na katere ne bi imeli vpliva oziroma jih ta trenutek ne moremo predvideti.

Pravzaprav smo še bolj ambiciozni. Imamo zastavljeno strategijo do leta 2025 v višini 336 milijonov EBITDA. Vidimo prostor za nadaljnjo rast in ta cilj želimo doseči.

Če postavimo to ambicijo v širši kontekst: Petrol je na trgu dobrih 75 let, do leta 2020 je zrasel na normalizirani EBITDA do dobrih 185 milijonov evrov. V petih letih pa dejansko želimo podvojiti ta obseg poslovanja. Ta cilj je zelo ambiciozen. Vesel sem, da smo na dobri poti, da ga dosežemo.

 

Petrol gre skozi preobrazbo. Ne nazadnje naj bi bili do leta 2035 avtomobili z notranjim zgorevanjem zgodovina. V strukturi prihodkov goriva in derivati še vedno prestavljajo visok odstotek.

Če pogledamo v četrtletno poročilo, boste ugotovili, da ta segment goriv in derivatov obsega približno slabo tretjino. Tranzicija je, tranzicija bo, tega se zavedamo. V tem letu smo zgradili lasten prometni model, tako da imamo boljši vpogled v to, kako se bodo v prihodnje gibali prometni tokovi, upoštevaje vse začrtane aktivnosti posameznih vlad, različnih infrastrukturnih projektov ...  Nadgradili smo model z neko pričakovano stopnjo elektrifikacije. Tako ugotovimo pričakovano strukturo prometa in obseg prometa do leta 2030 in 2040. Ta prometni model nam daje uvid v prihodnost, kot da bi slepcu dal palico ali psa vodnika, s katerim si poskušamo pomagati upravljati Petrol skozi vso to negotovost.

Poslovni model se spreminja, mi se temu prilagajamo.

Če pogledamo študije iz leta 2018, ki so jih izdelale svetovalne hiše, smo v letu 2022 in 2023 nekje na polovici te rasti, ki je bila takrat predvidena, da se bo zgodila. Ocenjujemo tudi, da so vlade in Evropska komisija zelo ambiciozne pri elektrifikaciji. Mogoče pogrešamo konkreten nabor ukrepov in akcijske načrte, kako bodo to dosegle.

Delujemo v regiji, v kateri je povprečna starost vozila relativno stara, med deset in 15 let, nekje tudi 16 let. To pomeni, da se bo elektrifikacija zgodila postopno. Tudi ta ni primerna za vse oblike transporta, predvsem govorimo o manjših, osebnih vozilih. V tovornem prometu za zdaj še ne moremo govoriti o tem. Razvijajo se nove tehnologije, od baterij, gorivnih celic, vodika, kaj bo prevladalo, je še prezgodaj govoriti. Temu primerno nadgrajujemo tudi svojo mrežo. Danes imamo v mreži okoli 440 električnih polnilnic,cilj je 1.500 polnilnic do leta 2025. Tu nekoliko zaostajamo, ker smo bili primorani investicije zaradi vseh razmer okoli nas prilagoditi. 

Trenutno je pri nas osemodstotna pokritost z električnimi vozili, vsaj tako kažejo nekatere študije. Do leta 2035 naj bi jih bilo za tretjino. Kakšna so vaša predvidevanja oziroma ocene?

Pri osebnih vozilih to drži. Zdaj imamo lasten model, ki je nekako bolj konservativen v tem pogledu, ga pa prilagajamo vsako leto. Vzamemo zadnje številke prodanih vozil in delež električnih vozil v osebnih vozilih. Ta ni osemodstoten, ampak je v Sloveniji manjši. Iz tega potem oblikujemo srednjeročne napovedi. Tako ugotovimo, kakšen je razkorak, ki ga moramo zapolniti, da dosežemo želeno ali pričakovano rast. Temu potem prilagajamo naš investicijski cikel.

Kaj bo leta 2035, ne bi želel napovedovati, ker nisem jasnovidec. Imamo, kot sem rekel, zastavljene cilje na ravni posameznih vlad ali Evropske komisije in imamo pomanjkanje akcijskih načrtov. Ali se bo v prihodnih letih kaj naredilo na tem področju ali ne, bomo videli. Vsekakor sledimo trendom, se zavedamo elektrifikacije, na to bomo pripravljeni, ko bo tudi prišla v velikem obsegu. Je pa to le en segment poslovanja skupine Petrol. Da bi zato dobičkonosnost padala za več kot polovico, v tem trenutku ne moremo govoriti, ker vemo, da je tretjina goriv in derivatov, pa še to je več kot polovica tovornega prometa.

V prvih devetih mesecih ste za naložbe namenili skoraj 58 milijonov evrov. Kako kaže z naložbenimi aktivnostmi v nadaljnjih letih oziroma prihodnje leto?

V dveh letih smo skrčili investicije za dobrih 100 milijonov evrov. Skrčili smo en segment, torej izvedbeni del investicij, projektiranje in pripravo smo izvajali naprej. V Petrolu imamo v tem trenutku pripravljenih več kot 200 milijonov evrov novih naložb. Gre tudi za vprašanje denarnega toka in ustrezne ravni zadolženosti, ki nam določa proračun za investicije, ki si ga lahko privoščimo za posamezno leto.

Letos je bil v osnovnem načrtu 75 milijonov evrov naložb, čez leto smo potrdili še dve, torej obnovo Barja Sever in Barja Jug zunaj načrta, za dodatnih 10 milijonov. Ocenjujem, da bomo do konca leta pri 85 milijonih evrov investicij, kar je manj, kot bi si želeli. Pričakujemo, da bomo v prihodnjih letih, če bodo rezultati takšni, kot se nakazujejo danes, naložbe pomembno povečali.

Je pa kar nekaj tveganj, ne nazadnje ste že na začetku omenili geopolitična tveganja. Kaj vas trenutno najbolj skrbi?

Vsekakor geopolitične razmere niso rožnate, to močno vpliva na trg energentov. Lani smo videli, kaj je to pomenilo recimo za oskrbo z zemeljskim plinom v Evropi. Zaradi tega smo v skupini Petrol imeli hude izgube prek hčerinske družbe Geoplin.

Dodatno opažamo, da zaostrene geopolitične razmere vplivajo tudi na cene nafte in naftnih derivatov. Posledično to sili regulatorje v neke trde oblike regulacije. Na eni strani so torej regulatorna tveganja, na drugi geopolitična. Imamo  še vedno cenovna tveganja, količinska tveganja. Tu smo ustrezno zavarovani.

Nemška vlada pripravlja ukrepe za znižanje računov za elektriko za industrijo za nadaljnjih pet let. Zagotovili naj bi pomoč v vrednosti do 28 milijard evrov od leta 2024 do 2027. Kako je s tem pri nas, kakšna so vaša pričakovanja, do kdaj bomo imeli regulacijo cen?

V Nemčiji so se odločili, da bodo znižali davke za neko obdobje, da pomagajo industriji. Želel bi si verjetno več razmisleka vodilnih ljudi v Evropi že v času, ko so se odločali o vpeljavi sankcij. Mislim, da ni bilo narejene nobene analize sankcij, kot nekakšna ocena vpliva na gospodarstvo, na gospodarsko rast, zaposlenost, konkurenčnost industrije. Opažamo, da je z visokimi cenami energentov kot posledica uvedenih sankcij in zaostrenih razmer v svetu evropska industrija v delu, ki je bolj energetsko potraten, izgubila konkurenčnost, in to v kar velikem obsegu.

Če se razmere ne stabilizirajo, potem bomo dolgoročno zelo težko konkurenčni. Nemčija ima dovolj sredstev, da si lahko privošči, da na tak način subvencionira svojo industrijo. Mi ali nam podobne države oziroma številni druge evropske države teh sredstev nimamo.

Tukaj je treba biti včasih iznajdljiv, da ti uspe ohraniti konkurenčnost. Tako da lahko čestitamo naši industriji, da se uspešno bori.

Kar se tiče regulacije v Sloveniji, smo zdaj zasledili, da bo podaljšana regulacija na področju električne energije za prebivalstvo, ne za industrijo ali za male poslovne odjemalce.

Uvedena bodo tudi povračila, saj je cena elektrike še vedno relativno visoka, več kot 100 evrov za megavatno uro. Na področju trga zemeljskega plina je cena regulirana. Že danes pa opažamo, da nekateri distributerji postavljajo ceno pod regulirano ceno, saj so se te na svetovnih borzah umirile. Cene so pod 50 evrov za megavatno uro, bile so tudi na ravni 30 evrov.

Na področju derivatov v zadnjih mesecih opažamo večjo rast cen nafte kot posledico geopolitičnih razmer. Zaradi tega ocenjujemo, da bo regulacija nekaj časa v veljavi, dokler se cene ne umirijo. Sicer pa ni nikakšne potrebe po regulaciji cen naftnih derivatov. Ocenjujem, da je regulacija, kot je postavljena danes, popolnoma neustrezna. Na eni strani zahteva vmešavanje biokomponent v naše produkte, na drugi strani nam država tega stroška ne priznava.

Narejena je bila tudi obsežna študija ekonomske fakultete, vezano na regulacijo v Sloveniji. Ugotovili so, da je v času liberalizacije maržnost distributerjev naftnih derivatov v Sloveniji, primerjalno z evropskimi distributerji, celo upadla. To lahko pripišemo močni konkurenci na slovenskem trgu, ki se s prihodom Mola in Shella še povečuje. Dobivamo dva močna konkurenta in nekih vzvodov ali argumentov za regulacijo tega energenta ni. Naša marža je tako nizka, da če se postavimo v čevlje končnega potrošnika, ki za liter derivata odšteje 1,60 evra, je ta manj kot pet odstotkov te cene.

Konkurenca je dobra novica za končne potrošnike.

Konkurenca je dobra novica za vse, tudi za nas. Konkurenca skrbi, da ne zaspimo. Vidimo, da je aktivna, da izvaja preznamčenje (rebranding) skladno z zavezami iz kupoprodajne pogodbe. Ob tem prenavljajo tudi svoja prodajna mesta. Na to se odzivamo tudi mi. Na koncu bo to za potrošnika vsekakor bolje.

Regulacija je povzročila poslovno škodo Petrolu. Zdaj Petrol toži državi, tako Slovenijo kot Hrvaško. V Sloveniji škoda znaša 106 milijonov evrov, na Hrvaškem 56 milijonov. Kaj se trenutno dogaja s tožbami?

V Sloveniji je tožba vložena in sodni milini meljejo. Želeli bi si to čim prej zapreti. Na Hrvaškem ta trenutek nekoliko spreminjamo tožbeni zahtevek, saj je bil vmes izdan sklep ustavnega sodišča. Zaključke te sodbe in argumentacijo predelujemo in prilagajamo tožbeni zahtevek, da bo verjetnost uspeha večja.

Geoplin je maja letos zaradi kršitve pogodbe pri dobavi zemeljskega plina začel postopek arbitraže zoper družbo Gazprom. Višina zahtevka je 140 milijonov. Kaj pa se dogaja tu?

Vse je v rokah arbitražnega sodišča. V tem primeru smo arbitražo začeli, predlagali smo arbitra. Zdaj poteka postopek imenovanja drugega arbitra, da se lahko ustanovi senat. V vmesnem času pripravljamo zahtevek, ki bo predvidoma vložen do konca tega leta. Pravni del imamo zložen, sledijo še tehnični in finančni izračuni, ki morajo biti ustrezno pripravljeni.

Je Gazprom bolj odziven, kot je bil spomladi?

Gazprom se na začetek arbitraže ni odzval, ni predlagal arbitra in se tega postopka do zdaj ni udeležil.

Če ostaneva še malo pri plinu: lani je bila prava drama na trgu zemeljskega plina. Spraševali smo se, ali nas bo zeblo. Danes je popolnoma drugače: plinohrami so polni, razmere na trgu so se umirile. Kako vidite trg plina letos, naslednje leto?

Letos gre za drugačno zgodbo od lanske. Upad povpraševanja je eden gonilnih dejavnikov, zakaj so cene plina upadle. Vidimo ohlajanje industrijske proizvode na ravni Evropske unije (EU). V vseh državah je poraba manjša razen v Veliki Britaniji. Na drugi strani imamo relativno mil začetek zime, kar dodatno zmanjšuje porabo. Zaradi tega so skladišča trenutno 100-odstotno polna. Plina v Evropi je ta trenutek dovolj.

Obstaja manjše tveganje zaostritve geopolitičnih razmer, torej da bi prenehal teči plin iz Rusije v Evropo po kanalih, po katerih teče zdaj. Delno še vedno priteka skozi LNG in skozi turški in ukrajinski del. To bi vsekakor povzročilo dvig cene plina. Dodatno pa bolj mrzla zima lahko povzroči to, da bodo zaloge v skladiščih kopnele hitreje. Zaradi tega bi trgi lahko postali nervozni.

V Evropi imamo ta trenutek za dva do tri mesece skladiščnih kapacitet. Ob hladni zimi, zaustavitvi dobav ocenjujemo, da bi lahko prišlo do rasti cene. Vsaka najmanjša novica zamaje ceno za nekaj evrov, tudi do pet evrov. Trgi so nervozni, je pa res, da ta trenutek ne vidimo neke situacije, ki bi povzročila velik dvig cen energenta. Prav tako ga ne primanjkuje in računamo na to, da ga bomo v ustrezni meri dobavljali tudi v prihodnje. Nikogar ne bo zeblo in industrija bo imela dovolj plin.

Plin vidimo kot enega glavnih energentov našega energetskega prehoda. Želeli bi si, da bi dali plinu večji poudarek v nacionalnih strategijah, ker bo ostal najkonkurenčnejši vir oziroma energent v tem prehodnem obdobju. Za zagotavljanje konkurenčnosti naše industrije je tudi to treba upoštevati in je treba tudi prilagajati infrastrukturo.

Na tem mestu je verjetno razmislek o nekem lastnem skladišču plina v Sloveniji. Naredili smo študije, ki jih bomo predstavili na ministrstvu. Vsekakor je to energent, ki bo še kar nekaj časa med nami.

Bi to lastno skladišče plina Petrol ponudil državi?

Lastno skladišče plina ni ekonomsko opravičljiva investicija. Ker gre za preveliko investicijo, brez nepovratnih sredstev v tem primeru ne gre. Ti pogovori še niso stekli, ne bi prejudiciral. Ampak tako kot imamo recimo skladišče za naftne rezerve, je v teh časih negotovosti smiselno vzpostaviti tudi skladišče za zemeljski plin glede na to, da je skoraj celotna industrija od tega energenta odvisna in tudi kar nekaj prebivalcev.

Ko omenjate, da se ohlaja gospodarstvo, upadla je tudi kupna moč gospodinjstev, pogoji financiranja se zaostrujejo. Se mogoče to že odraža v povečani plačilni nedisciplini tako podjetij kot gospodinjstev?

Ne. V tem trenutku poslabšanja plačilne nediscipline ne zaznavamo. Na ravni skupine imamo sicer konservativno politiko zavarovanja terjatev, tako da imamo približno 80 odstotkov terjatev zavarovanih v različnih oblikah.

Glede na to, da so se obrestne mere zvišale, so posledično postale bolj privlačne konservativne naložbe. Kam Petrol vlaga likvidnostne presežke?

V tem trenutku imamo likvidnostne presežke pri bankah na Hrvaškem. Lahko povem, da so obrestne mere, ki jih tam dosegamo, bistveno višje kot pri bankah v Sloveniji. Žal je tako.

Ste lahko bolj konkretni? Kakšne so te obrestne mere?

To se spreminja iz tedna v teden, gre za obliko depozita. Nazadnje je bil pri treh odstotkih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar