Čeprav se snovalci (ekonomskih) politik v sodobnem času pogosto sklicujejo na svobodo trga, vsekakor ne bežijo od državnega intervencionizma. Najnovejši primer so nižje meje bruto marže trgovcev z naftnimi derivati v Sloveniji. Potrošnikom ti ukrepi koristijo, vsaj kratkoročno. Za trgovce z naftnimi derivati pa to predstavlja večje izzive pri pokrivanju stroškov poslovanja, manj investicij, dražje zadolževanje in navsezadnje nižjo vrednost podjetja.
Pretekli dogodki
Z začetkom vojne v Ukrajini so vse države regije Adria omejile rast cen naftnih derivatov, ki je nastala zaradi skoka cen nafte. A ko pogledamo širši časovni kontekst, se Slovenija izmed držav regije najpogosteje zateka k politiki regulacije cen naftnih derivatov. Če pogledamo obdobje zadnjih pet let (2019-2023), je le od oktobra 2020 do oktobra 2021 trg v Sloveniji deloval prosto, ko so bile cene surove nafte na zgodovinsko najnižji ravni. V Srbiji so prve cenovne omejitve uvedli šele sredi februarja 2022, torej ob velikem skoku cen surove nafte na svetovnih borzah, pred tem pa so se cene goriv oblikovale prosto. Na Hrvaškem in v BiH so regulacijo cen uvedli nekoliko prej kot v Srbiji, na Hrvaškem konec leta 2021, v BiH pa od aprila istega leta.
Državni posegi v bruto marže so seveda zniževali končno dobičkonosnost podjetij, torej v drugih stroških niso imeli prostora, da bi izničili učinek regulativnih ukrepov. Ko pogledamo regijo Adria (Slovenija, Srbija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina), so se EBIT marže vodilnih trgovcev z izvedenimi finančnimi instrumenti v zadnjih letih skoraj popolnoma stopile in padle s treh odstotkov leta 2021 na komaj pozitivno vrednost leta 2022. Padec marž je bil najbolj izrazit v Sloveniji, saj je po obdobju kratkotrajnega okrevanja v letu 2021 zaradi tržnega oblikovanja cen sledil močan padec, ki je pri nekaterih družbah, kot sta Petrol in OMV (zdaj MOL in INA), vodil do čiste izgube.
Stanje v regiji
S stabilizacijo cen surove nafte se je regulatorna politika držav regije Adria v letu 2023 počasi sprostila, kar je povzročilo oblikovanje najvišjih marž 0,1245 evra na liter na Hrvaškem oziroma 0,1109 evra na liter v Srbiji, kar je skoraj dvakrat več v primerjavi z določenimi obdobji leta 2022. Samo v Bosni in Hercegovini se v celotnem obdobju regulacije cen (od aprila 2021) definirana marža 0,1278 evra (0,25 KM) na liter ni spremenila, še vedno pa predstavlja najvišjo raven marže v primerjavi z drugimi državami v regiji.
V Sloveniji se je z zadnjo uredbo iz decembra 2023 po več kot letu dni najvišja marža na bencin z 0,0994 evra na liter znižala na 0,0694 evra, pri dizlu pa z 0,0983 evra na liter na 0,0683 evra na liter. Tolikšno znižanje najvišjih 30-odstotnih marž predstavlja velik udarec za poslovanje slovenskih podjetij, predvsem Petrola, kot vodilnega na trgu.
Iz bruto marž trgovcev s prodajo naftnih derivatov je treba pokriti operativne stroške, ki jih sestavljajo plače zaposlenih, najemnino in vzdrževanje prodajnega mesta, stroške prevoza naftnih derivatov od rafinerije do prodajnega mesta in energijo. Dodaten udarec za slovenska podjetja je dejstvo, da imajo v primerjavi z drugimi državami v regiji večje breme stroškov poslovanja. Vzemimo za primer stroške plač v dejavnosti trgovine na drobno (brez trgovine z motornimi vozili); bruto plača v trgovini na drobno v Sloveniji za obdobje 2023 je bila za 43,6 odstotka višja kot na Hrvaškem in za dobrih 157 odstotkov višja kot v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Slovenski trgovci z naftnimi derivati morajo torej s skoraj dvakrat nižjo maržo v primerjavi s sosednjimi državami v regiji pokrivati nekatere 2,5-krat višje stroškovne postavke kot v sosednjih državah.
Posledice regulativnih ukrepov
Takšen razplet dogodkov bo zagotovo vplival na dobičkonosnost podjetij, kar lahko povzroči učinek domin. Določena podjetja imajo namreč s temi pogodbami opredeljene kreditne pogodbe in morebitne zaveze, ki so tesno povezane z višino donosnosti. Natančneje, ena od zavez, ki jih določa posojilna pogodba skupine Petrol, je razmerje med neto dolgom in EBITDA. Konec leta 2022 se je bil Petrol zaradi izvajanja ukrepov regulacije marž in najvišjih maloprodajnih cen, ki so močno škodile dobičkonosnosti, prisiljen dogovoriti z bankami o spremembi te postavke, da bi ostali znotraj dogovorjenih parametrov.
Takšne aktivnosti predstavljajo dodatne stroške za podjetje, izstop izven dogovorjenih parametrov pa lahko povzroči aktivacijo takojšnje obremenitve. Poleg tega poslovanje, ki je strogo regulirano in podvrženo stalnim spremembam iste ureditve, povečuje tveganje poslovanja. Večja izpostavljenost tveganju banke in vlagateljem, ki zahtevajo višje obrestne mere, bo ustvarila dodatne pritiske na donosnost poslovanja v tej panogi. Dražje zadolževanje teh podjetij, tako kot v drugih panogah, vodi v otežen razvoj, še posebej na področju ponudbe storitev na bencinskih servisih. V takšnih razmerah so bolj prizadeta mala podjetja, ki nimajo finančnega vzvoda za vlaganje v širitev ponudbe storitev na bencinskih servisih. Takšen scenarij posledično vodi v večjo konsolidacijo trga, na izgubi pa so končni potrošniki.
Negativen vpliv uvedbe cenovnih omejitev v maloprodaji goriv na podjetja se pozna tudi skozi donosnost vloženega kapitala (ROIC). Ob padcu dobičkov so občutno padli tudi donosi na vloženi kapital, kar neposredno odpira vprašanje ustreznosti in donosnosti naložb v razmerah nadzorovanega trga. Povprečni ROIC izbranih podjetij regije Adria je v letu 2022 zabeležil padec za blizu 10,3 odstotne točke (za okoli 7 odstotnih točk glede na leto 2020) in je znašal 0,5 odstotka. Pri tem je treba opozoriti, da slovenska podjetja praviloma dosegajo nižje donose v primerjavi z regionalno konkurenco, kar ponovno potrjuje tezo o negativnem vplivu cenovne regulacije na poslovanje podjetja.
Ključno vprašanje je, kaj bo z naložbami v prihodnosti, torej zakaj bi nekdo vlagal denar v visoko tvegan posel z donosi, ki jih lahko doseže z vlaganjem v nizko tvegane razrede sredstev. Naj se zdi še tako banalno, takšna podjetja lahko potem raje kot v razvoj poslovanja vlagajo v državne obveznice, ponovno na škodo potrošnikov.
