Simona Mele, Mladinska knjiga: 'Tekmujemo za prosti čas ljudi'

"Naša konkurenca so vsi ponudniki, ki tekmujejo za naš prosti čas," je v intervjuju za Bloomberg Adria med drugim dejala Simona Mele, predsednica uprave Mladinske knjige. Z njo smo se pogovarjali o izzivih in priložnostih družbe, ki trenutno veliko vlaga v digitalizacijo in izboljšanje izkušnje svojih uporabnikov.

Vse večje slovenske založbe ta hip razstavljajo knjige in druge publikacije na 39. Slovenskem knjižnem sejemu, ki zapira vrata to nedeljo. 

V letnem poročilu 2022 ste zapisali, da ste bili s poslovnimi rezultati zadovoljni. Konsolidirani čisti prihodki od prodaje lani so bili 76,1 milijona evrov, kar za sedem odstotkov več kot leto prej, čisti dobiček lanskega leta skupine pa je presegel načrtovanega za šest odstotkov in je dosegel 1,49 milijona evrov, pri čemer je bil za 19 odstotkov manjši kot leta 2021. Kje ste imeli največ izzivov v skupini?

Leta 2021 smo začeli izvajati strategijo rasti, ki smo jo poimenovali Modra in katere bistvo je enostavno povezati ustvarjalce in uporabnike, ustvariti prostor brezmejnih možnosti za domišljijo, estetiko, vseživljenjsko učenje in kakovostno preživljanje prostega časa. Trenutno krepimo tako obstoječe programe kot posodabljamo celotno digitalno infrastrukturo Mladinske knjige, hkrati pa podrobno spremljamo vse odzive na trgu in temu primerno prilagajamo program.

Iz prej omenjenega letnega poročila je razvidno, da so se stroški dela, storitev in blaga leta 2022 povečali za 13 odstotkov. Kakšno je trenutno stanje?

Inflacija tudi nam ni prizanesla. Naraščajo stroški papirja, energentov, transporta, dela in minimalne plače, kar pa ima velik vpliv tudi na stroškovni del letošnjega poslovanja.

 

 

Stroški papirja so poleteli v nebo. Zaradi vojne v Ukrajini in pandemije covida pa so se pretrgale svetovne dobavne verige. Kakšne težave ste imeli na tem področju, ali ste iskali nove dobavitelje, ki so bliže Sloveniji?

Ko so se ustavile transportne poti, so se vrnile v Evropo. V našem portfelju imamo slovensko podjetje Grafika Soča, kar je bilo v tistem trenutku zelo dobrodošlo. Ves čas spremljamo razmere na trgu in komuniciramo z bližnjimi tiskarnami, kot tudi s tiskarnami v Aziji, ki so se nedavno odprle, ter se neprestano prilagajamo na razmere na trgu.

Zaprosili smo tudi za državno pomoč. Trgovinski del Mladinske knjige jo je prejel na področju povračila stroškov elektrike, založniški del pa ne. Se pa v Mladinski knjigi zavzemamo za to, da se ustvari okolje, v katerem lahko sami ustvarjamo dodano vrednost.

Julija letos ste dejali, da za pridobivanje novih uporabnikov stavite na naročniški model vsebin v slovenščini. Je ta praksa obrodila sadove?

Zelo smo ponosni, da smo prvi v Sloveniji predstavili naročniški model za digitalne vsebine, imenovan Mladinska knjiga PLUS. Vsebine so še vedno pretežno v slovenščini, vendar pa nenehno dodajamo nove vsebine in formate. Čeprav je ta storitev zelo mlada, stara je približno leto dni, se je zelo razvila – uporabniki nam ves čas sporočajo, da so zadovoljni s širokim izborom vsebin in kakovostjo.

Število uporabnikov Mladinske knjige PLUS narašča, sami pa jo vidimo kot dolgoročno naložbo. V oktobru smo dodali Navdihovalce, serijo kratkih videolekcij, razne podkaste in otroške pravljice. Zavedamo se, da je to vsaj tri- do petletni projekt, tako da se bodo večji učinki strategije prej ali slej pokazali.

Ali izgubite veliko svojih potencialnih strank zaradi globalnih korporacij, kot je Amazon?

Opažamo, da tekmujemo z vsemi ponudniki preživljanja prostega časa in Amazon je le eden od njih. Z našo široko ponudbo skušamo iti naproti uporabnikovim željam na področju preživljanja prostega časa: od domišljije, estetike, učenja do zabave.

Naša konkurenca so vsi ponudniki, ki tekmujejo za naš prosti čas, prav tako TikTok, zato tudi mi objavljamo bralne lestvice in sodelujemo v virtualni skupnosti Booktok. Opažamo pa večje zanimanje za knjige v angleškem jeziku, ki jih prodamo vse več.

Kako se Mladinska knjiga digitalizira?

Prvi in največji korak digitalizacije je pri vsebinah, kjer se poleg tiskane knjige dodajajo e-knjige, zvočne knjige in podkasti. Ena ključnih ugotovitev je, da se knjige, ki izidejo v več različnih formatih – e-knjige, zvočne in tiskane knjige – v povprečju prodajo trikrat več. Digitalizacija ne izključuje formatov, vendar pomeni hkraten izid v več formatih, saj so uporabniki različni.

Drugi korak digitalizacije je prek hibridne izkušnje strank, inovacij, kot je Mladinska knjiga PLUS, in posodabljanja spletne in fizičnih trgovin ter CRM-sistema omogočiti, da naši uporabniki in bralci pridejo do svojih vsebin kjer koli, kadar koli in v takšni obliki, kot si želijo.

To je bistvo naše digitalizacije: po eni strani boljša, drugačna in hibridna uporabniška izkušnja, po drugi strani pa kakovostne vsebine, ki se pojavljajo v več oblikah.

Opažate kakšne nove trende pri mladih bralcih? Ali mladi ljudje še kupujejo knjige v fizični obliki?

Knjige v fizični obliki so še vedno priljubljene. Najbolj prodajane so otroške knjige, ki jih kupujejo starši. Mladinska in otroška literatura se razvijata naprej, ves čas izdajamo uspešnice. Starši berejo svojim otrokom in kot zreli bralci berejo tudi sami. Največ pa izgubimo v segmentu srednješolcev in študentov, zato intenzivno razmišljamo, kako pridobiti vse te nebralce in zapolnili vrzel. Do tega segmenta pristopamo s sledenjem in iskanjem nišnih produktov, kot so stripi in fantazije, pa tudi s knjižnimi uspešnicami, kot sta Gospodar prstanov in Harry Potter.

Kakšno je trenutno stanje založništva na Slovenskem? Kje so največje težave?

Stanje je dobro, ni pa odlično. V času pandemije so bile sistemske spodbude za nakupe knjig in kulturo, tako imenovani kulturni boni, ki so spodbudili vrnitev knjig v naše domove. Trenutno pa, kot že omenjeno, tekmujemo z vsemi ponudniki prostočasnih dejavnosti, zato je izzivov veliko.

Največji težavi sta padec bralne pismenosti pri Slovencih in manjša zmožnost koncentracije za branje daljših besedil. To je večji izziv založništva, zato skušamo z vsemi alternativnimi in kakovostnimi oblikami vsebine vzgajati in ohraniti branje pri ljudeh, četudi je branje krajše in manj zbrano.

Padec bralne pismenosti ni težava le v Sloveniji, tudi večji trgi, ki so jezikovno močnejši, se soočajo z enakimi težavami. Primer dobre prakse prihaja iz Nemčije, kjer so ohranili nekatere ukrepe, kot je tako imenovani kulturni bon, ki ga lahko mladi uporabijo za nakup fizične knjige v trgovini.

Opazen je naraščajoč trend izdajanja novih knjig. Kakšne so vaše izkušnje s tem?

Danes tehnologija omogoča, da veliko ustvarjalcev in avtorjev samih izdaja knjige, ki postanejo uspešnice. Mi delamo na tem, da že obstoječi in bodoči avtorji prepoznajo prednost Mladinske knjige kot založbe in da se zavedajo, da jim lahko pomagamo pri celotnem procesu.

Naši uredniki jim lahko urejajo korekture, lekture in jim pomagajo pri oblikovanju, mi pa jim omogočamo dostop do trga, načrtovanje celotnih marketinških aktivnosti in našo prodajno mrežo ter prodajo pravic v tujino, kar pa zanima skoraj vse avtorje. Z avtorjem lahko tudi hibridno sodelujemo, še posebno, če so avtorji znani in uspešni samopromotorji.

Kakšna je vloga Mladinske knjige pri izdajanju knjig, kako lahko vaši uredniki pomagajo avtorjem?

Mladinska knjiga ima zelo veliko in izkušeno ekipo urednikov, če urednik in avtor dobro sodelujeta, se to izkaže pri številkah. Urednik je tisti, ki s svojim občutkom in testnim branjem zagotovi uspešnost knjige, prodaja in marketing pa prideta kasneje. V začetku celega procesa urednik oceni zrelost trga, možnost prodaje in uspešnost posamezne knjige. Ni pa nekega napisanega pravila, avtor se sam odloči, ali bo šel v samoizdajo ali pa bo sodeloval z nami. Mladinski knjigi je v interesu, da se izda čim več uspešnic in da se proda čim več pravic.

Ali lahko omenite nekaj priljubljenih žanrov knjig, ki se pri vas zelo dobro prodajajo?

Otroške knjige in knjige izvirnih avtorjev, zelo dobro se prodajajo avtorice kot so Svetlana Makarovič, Anja Štefan in Jelka Godec Schmidt, med leposlovjem pa se uspešno prodajajo kultne knjige, kot so trilogija Gospodar prstanov in Harry Potter v novem prevodu. V zadnjem obdobju pa so zelo priljubljene osebne zgodbe avtorjev, kot so Miha Šalehar, Klemen Selakovič ter zdravnikov Davida Zupančiča in Uroša Ahčana.

Ali vedno znova iščete nove pisatelje in pesnike, ki bi radi izdali svoje prve knjige? Ali v tem primeru stopite prvi do njih vi ali oni do vas?

Najpogosteje avtorji svoje rokopise prinesejo na Mladinsko knjigo, včasih pa mi rokopise in ilustracije naročimo sami. Imamo tudi delavnice, kot je bila lanska delavnica ljubezenskega romana, kjer so se lahko mladi nepriznani, pa tudi priznani avtorji, prijavili in jih opravili. Letos bomo izdali dve knjigi iz tega tečaja.

V kratkem bomo prav tako preko spleta odprli tudi avtorski portal, kjer bodo mladi avtorji na zelo enostaven način lahko oddali svoje rokopise in prišli v stik z uredniki ter dobili povratne informacije. V bistvu moramo ves čas misliti na nove ustvarjalce, če želimo v založništvu objavljati izvirne avtorje in konkurirati drugim.

Kakšni so obeti Mladinske knjige glede prodaje na sejmu in promocije, ki ga sejem družbi omogoča? 

Knjižni sejem je priložnost za predstavitev knjižnih novosti in avtorjev. Mladinska knjiga ob zadnjih izidih in nastopih zvezdniških avtorjev pričakuje veliko zanimanje za njihove knjige, rezultati pa kažejo, da bo sejem uspešen tudi po številu prodanih izvodov.

Na stojnici Mladinske knjige predstavljamo tudi digitalne vsebine, kot je MK PLUS, učim.se, ucim.te in avtorski portal. Zanimanje za digitalne vsebine je veliko, predvsem med mladimi.

Knjižni sejem je zelo živahen. V dopoldanskem času ga obiščejo šolarji, ves dan pa se na odrih predstavljajo avtorji. Po dogodkih na stojnici Mladinske knjige podpisujejo knjige. V sredo (22. novembra) sta bila zvezdnika z dolgo vrsto čakajočih na podpis dr. David Zupančič in Klemen Selakovič, dan prej pa Miha Šalehar. Veliko zanimanje pričakujemo tudi v soboto ob obisku dr. Uroša Ahčana ob predstavitvi Skalpela.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar