Sodoben ritem življenja spreminja naše bralne navade. Vse redkeje beremo fizične knjige v udobju domačega naslanjača in vse pogosteje na hitro preletimo dnevne vsebine na telefonih med vožnjo z vlakom ali si v avtu predvajamo zvočno knjigo. A v Sloveniji tako e-knjige kot avdioknjige kljub rasti za zdaj bsegajo majhen delež prodaje, "drastičnih prehodov" pa še ni na obzorju.
"Čeprav je trend prodaje v rasti, je njen delež še vedno zanemarljiv," je za Bloomberg Adria povedala Maja Tomšič, direktorica podjetja Aero Print, ki upravlja založbo in knjigarno Cangura. "Navkljub nekaj slovenskim ter skorajšnjemu vstopu velikega tujega ponudnika (Rakuten Kobo), naš trg še vedno bistveno zaostaja za tujino, pomanjkanje interesa publike pa morda še dodatno zavira motivacijo založnikov za izdajanje."
Tu so morda v prednosti avdioknjige, saj Tomšič opaža, da tudi mladi v Sloveniji raje posežejo po tiskani kot elektronski izdaji. Po drugi strani je težava avdioknjig visok strošek izvedbe v povezavi z majhnostjo trga, zato so izdaje teh pogosto "marketinški podvig".
Potencial avdioknjig pa vidijo pri startupu Audibook, ki izdaja avdioknjige v slovenskem jeziku. "Povpraševanje po avdioknjigah v Sloveniji je podobno kot v večini tehnološko razvitih trgov trenutno še razmeroma majhno, vendar z visoko stopnjo letne rasti. Uporaba avdioknjig po naši oceni narašča z letno stopnjo rasti 50 do 60 odstotkov," je dejal vodja marketinga v podjetju Marjan Povše.
V Sloveniji je po oceni Audibook skupno že okoli sto tisoč uporabnikov avdioknjig, njihovo aplikacijo pa si je preneslo več kot 81 tisoč uporabnikov. Najbolj priljubljene izdaje so romani, priročniki in pravljice za otroke, še dodaja Povše. Sodelujejo tudi s splošnimi knjižnicami po državi, ki so vključene v sistem Audibook knjižnice, v katerem opravijo nakup licenc za avdioknjige, člani knjižnic pa si jih nato lahko z aplikacijo brezplačno izposodijo.
Toda novi načini branja, ki se prilagajajo našemu življenjskemu slogu, ne pomenijo nujno ohranjanja ali povečanja povpraševanja po knjižnih vsebinah. Celo nasprotno, poplava vsebin in novih oblik branja, ki jo je prinesla pandemija, je po mnenju Tomšič pripeljala do "znatnega upada zanimanja za branje, kar se odraža tudi pri nakladah in prodaji. Razen nekaj redkih izjem se knjige prodajajo znatno slabše kot še pred desetletjem, in to neodvisno od izvedbene oblike."
Na globalni ravni so avdioknjige najhitreje rastoč segment knjižnega trga. V letu 2022 so avdioknjige ustvarile dobrih pet milijard dolarjev prihodkov, kar je 3,82-odstotni tržni delež. A medtem ko naj bi založniška dejavnost v prihodnjem desetletju rasla po letni stopnji 1,9 odstotka, se avdioknjigam obeta 26,4-odstotna rast, prihodki pa naj bi leta 2030 presegli 35 milijard dolarjev, po podatkih portala Words Rated. Tržni delež bo takrat znašal dobro petino.
V Sloveniji fizičnim knjigam za zdaj še ni odklenkalo.
"Menim, da bo določen del tiskanih oziroma fizičnih izdaj vedno obstal, upadanje pa pri nas poteka znatno počasneje kot na drugih trgih. Arogantno bi se bilo obnašati, kot da sprememb ni. So, vendar zelo postopne in počasne, posebej v primerjavi z naglico preoostalega razvoja. To, kako bo čez sto let, težko napovedujem, v naslednjem desetletju pa menim, da drastičnih prehodov še ni na obzorju," še pravi Tomšič.
E-knjige so vse digitalne publikacije, ki jih lahko beremo na elektronskih napravah, ključen pri njih pa je fleksibilen prelom, ki omogoča prilagajanje besedila različnim napravam, spremembo velikosti črk in podobno. Avdioknjige so zvočni posnetki z branim tekstom. Od leta 2007 so dostopne predvsem na digitalnih aplikacijah, med katerimi je globalno največji Audible, v preteklosti pa so bile na voljo že v več oblikah, od gramofonskih plošč do kaset in zgoščenk.
Ker imamo vse manj časa, so se med knjižnimi aplikacijami pojavile tudi takšne, ki namesto avdioknjig ponujajo avdiopovzetke knjig. Ponudniki, kot je Blinkist, nam skušajo vsebino knjige strniti v petminutno obnovo, da se ne bi – bog ne daj – zasedeli na kavču na deževno popoldne.