Kako velikani izkoriščajo poslovni potencial regije

Poslovna krajina v državah regije Adria se zdi z vidika kulturoloških značilnosti na prvi pogled precej podobna, vendar podrobnejši vpogled razkrije ključne razlike. Za njihovo razumevanje smo povprašali štiri podjetja, ki poslujejo v regiji: skupino Triglav, Novo Ljubljansko banko (NLB), Pfizer in Petrol. 

Očitne razlike izhajajo iz ravni razvitosti, potenciala za napredek in stopnje evropskega združevanja. Največje tveganje, ki ga podjetja zaznavajo, je vse hitrejše izseljevanje. Kako se spopadajo s temi izzivi? Kakšne so njihove strategije za premagovanje kulturnih razlik in izkoriščanje potenciala regije? 

Napovedi Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da bo gospodarska rast na trgih regije Adria letos od dveh odstotkov v Bosni in Hercegovini (BiH) do 3,5 odstotka na Hrvaškem, stopnja brezposelnosti bo najvišja v BiH (17,2 odstotka) in najnižja na Hrvaškem (6,5 odstotka). V državah regije bodo med ključnimi prihodnjimi izzivi za ohranitev gospodarske rasti obvladovanje javne porabe, podpora naložbam in spodbujanje poslovne klime, še navajajo.  

V regiji Adria imata samo Slovenija in Hrvaška bonitetno oceno investicijskega razreda, medtem ko so preostale države v kategoriji špekulativnega razreda (junk), za katerega vlagatelji zahtevajo dodatno premijo za tveganje. Tako je zahtevana donosnost na srbsko desetletno obveznico, izdano v evrih, 6,7 odstotka, na hrvaško enake ročnosti 4 odstotke, na slovensko pa 3,6 odstotka.

Za petletno obveznico Severne Makedonije, ki trenutno nima izdane desetletne obveznice, vlagatelji zahtevajo 6,7-odstotno donosnost. BiH prav tako nima izdane mednarodne obveznice. Za večje tveganje, povezano s Srbijo, Severno Makedonijo in BiH, torej vlagatelji zahtevajo vsaj za tri odstotne točke višjo donosnost na naložbe, izdane v evrih. Višjo donosnost pri projektih upoštevajo tudi podjetja, ki investirajo v omenjenih državah, njihova osnovna valuta pa je evro.

Skupina NLB: Vidimo velik potencial za rast 

Skupina NLB je bančno-finančna skupina s strateškim interesom v jugovzhodni Evropi. "Na teh trgih smo dolgoročno prisotni in tu vidimo velik potencial za rast, predvsem zaradi pričakovane hitrejše rasti v primerjavi s preostalim bližnjim trgom," pravijo v NLB, ki posluje v Sloveniji, Srbiji, BiH, Severni Makedoniji, Črni gori in na Kosovu. 

Prvi mož NLB Blaž Brodnjak je pred časom odkrito napovedal ustanovitev tako imenovane Balkanske banke, potem ko sta mu lani uspela prevzem slovenske hčere ruske banke Sberbank ter prevzem in vključitev srbske Komercijalne banke v NLB, ki poleg Slovenije posluje še na petih trgih v jugovzhodni Evropi. Brodnjak ni izključil možnosti, da bi NLB srednjeročno izvedla še kakšen nakup; apetit kaže predvsem po širitvi na Hrvaško in v Albanijo. 

Z ekonomskega vidika največjo priložnost za rast zaznavajo v zelenem prehodu in gradnji manjkajoče infrastrukture, ki bi regiji dala dodaten pospešek v razvoju, v družbenopolitičnem smislu pa je po njihovem mnenju perspektiva predvsem v približevanju nečlanic Evropske unije (EU) k tej povezavi. 

Bloomberg Mercury

 

"Regija, tako kot vsa Evropa, je v zahtevnih ekonomskih razmerah povišane inflacije in višjih obrestnih mer, kar nakazuje ohlajanje realne rasti gospodarstva v regiji ter večanje nekaterih tveganj," ocenjujejo v NLB.  

Hkrati vidijo, da je večina podjetij v regiji te negotove razmere pričakala dobro pripravljena in v povprečju v dobri finančni kondiciji ter z različnimi ukrepi za obvladovanje teh tveganj. Zaradi vsega naštetega ohranjajo optimizem glede nadaljnjega uspešnega poslovanja regijskega gospodarstva, dodajajo. Ob tem pa kot glavno tveganje regije prepoznavajo predvsem obsežno izseljevanje, ki že povzroča velike izzive na področju zaposlovanja, saj primanjkuje ustreznega kadra. 

Pfizer Croatia: Slovenija in Hrvaška stabilnejši in predvidljivejši 

Pfizer Croatia je del globalnega farmacevtskega podjetja Pfizer, enega največjih farmacevtskih podjetij na svetu, ki se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in trženjem različnih zdravil in cepiv. Farmacevtski velikan v regiji Adria deluje v različnih okoljih zaradi drugačnih predpisov in zdravstvenih sistemov. Pri regulativni skladnosti se v Sloveniji in na Hrvaškem kot članicah EU držijo strogih standardov, ki jih postavlja Evropska agencija za zdravila (EMA). V državah, kot sta Srbija ter BiH, je zakonodajna pokrajina bolj individualizirana.

"Tu smo aktivno vključeni v obravnavo lokalnih predpisov, s čimer zagotavljamo, da so naše inovacije dostopne vsem, ne glede na raznolike zakonodajne okvire," pojasnjujejo v Pfizerju.  

V državah, ki niso članice EU, predvsem premagujejo ovire, povezane s cenovno dostopnostjo in razpoložljivostjo izdelkov. Poslovno okolje je v državah članicah EU, kot sta Slovenija in Hrvaška, bolj stabilno in predvidljivo zaradi usklajenih predpisov in politik, pravijo. 

Z vidika potrošnika ne zaznavajo večjih razlik med državami, ker gre za univerzalno povpraševanje po učinkovitih zdravilih. V Sloveniji in na Hrvaškem se denimo trudijo izpolnjevati visoka pričakovanja uporabnikov. V državah zunaj EU, kjer je v ospredju bolj (cenovna) dostopnost, pa inovacije usklajujejo z osnovnimi potrebami in pričakovanji potrošnikov, dodajajo.  

Pri krmarjenju skozi pestro farmacevtsko pokrajino regije Adria so osredotočeni na prilagajanje in usklajevanje inovacij ob upoštevanju specifičnih potreb posamezne države. Ko gre za prihodnje naložbe, nenehno ocenjujejo priložnosti po vsej regiji, pri čemer upoštevajo različne dejavnike, kot so tržni potencial, regulativno okolje in lokalni zdravstveni ekosistemi.  

Z gradnjo novega visokotehnološkega proizvodnega obrata na Hrvaškem verjamejo v potencial regije Adria, pojasnjujejo. "Gre za strateško potezo, katere cilj je izkoristiti lokalne kompetence, povečati proizvodne zmogljivosti in okrepiti zavezanost zagotavljanju inovativnih rešitev za bolnike," pojasnjujejo.  

Proizvodni obrat se bo razprostiral na 11 hektarjih površine in bo opremljen z visoko tehnologijo za proizvodnjo naprednih zdravil. Pfizer pa je tudi s srbsko vlado podpisal memorandum o soglasju kot potrditev partnerstva v okviru novega bioekonomskega centra v Beogradu – kampusa BIO4. "Zasnovan je tako, da predstavlja prepoznavno točko na svetovnem zemljevidu razvoja na področju biomedicine, bioinformatike, biotehnologije in biodiverzitete," dodajajo pri Pfizerju.  

Skupina Triglav: V regiji priložnost za organsko rast zavarovalnic 

"Na področju zavarovalništva je dobro razvit predvsem slovenski zavarovalni trg, medtem ko preostali trgi regije ostajajo razmeroma nerazviti, a ohranjajo velik razvojni potencial," ocenjujejo na Triglavu, ki je ena največjih zavarovalno-finančnih skupin v regiji Adria. Delujejo v šestih državah regije Adria, in sicer v Sloveniji, Črni gori, Srbiji, BiH, Severni Makedoniji in na Hrvaškem. 

Po njihovem mnenju se vedenje potrošnikov v celotni regiji Adria, brez upoštevanja Slovenije, razlikuje od tistega v razvitejših državah, kar je posledica razlik v razvitosti gospodarstev in poslovnega okolja.  

"Pri potrošnikih v državah Zahodnega Balkana je zaznati nizko stopnjo zavedanja o pomenu zavarovanj, iz česar izhaja tudi visoka cenovna občutljivost zavarovancev. Potrošniki dajejo prednost zavarovanju lastnine, predvsem obveznim zavarovanjem odgovornosti pri uporabi vozil, povpraševanje po življenjskih zavarovanjih je zaradi nerazvitosti trga na precej nizkih ravneh," ugotavljajo. 

STA

 

"Trgi regije Adria so manj razviti od evropskega povprečja, iz česar izhaja še veliko priložnosti za konvergenco trga in organsko rast zavarovalnic," menijo. V zadnjem obdobju tovrstne trende opažajo predvsem na področju dodatnih zdravstvenih zavarovanj, ki se najmočneje krepijo na srbskem, črnogorskem in makedonskem zavarovalnem trgu.  

Prav manjša razvitost zavarovalniškega trga v državah regije Adria prinaša velik razvojni potencial. Še naprej se osredotočajo na organsko rast, ob morebitnih ustreznih priložnostih pa ne izključujejo prevzemov ali širitev v zavarovalni dejavnosti in tudi upravljanju premoženja. 

Petrol: V zadnjem času odločilna državna regulacija cen 

Za skupino Petrol, slovensko energetsko podjetje, imajo lokalne gospodarske razmere, kot so gospodarska rast, inflacija, dinamika potrošnje in proizvodnje, ključno vlogo pri oblikovanju strategije in operativnega pristopa. "V zadnjem času so odločilni tudi ukrepi državnih organov glede regulacije cen, marž in energetskih trgov," poudarjajo v Petrolu, ki posluje predvsem v državah jugovzhodne Evrope, kot so Slovenija, Hrvaška, Srbija, BiH, Črna gora in Kosovo. 

V nekaterih državah se srečujejo s stabilnejšim in predvidljivejšim okoljem, medtem ko so drugi trgi bolj dinamični in zahtevajo večjo prožnost. "Razlike se pogosto pojavljajo na področju regulative, kulturnih navad in lokalnih gospodarskih trendov," dodajajo. 

V strateškem obdobju do leta 2025 ostajajo na vseh trgih, osredotočeni bodo na Slovenijo, v ospredju bo tudi Hrvaška, kjer želijo prek prodajne mreže širiti portfelj strank na področju energentov in storitev energetskega prehoda ter vlagati v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. V Srbiji pa želijo povečevati tržni delež v prodaji energentov. 

Med letošnjimi večjimi investicijskimi projekti so prenova 11 prodajnih mest na Hrvaškem, gradijo dve bencinski črpalki Barje na južni ljubljanski obvoznici, konec leta pa naj bi zagnali tudi sončni park na območju hrvaškega mesta Knin.  

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar