Drago Kavšek, Petrol: 'Imamo dobre rezultate tam, kjer ni regulacije države'

Petrol je ob objavi rezultatov v prvem četrtletju tega leta za slabše poslovanje okrivil državno regulacijo marž pri prodaji naftnih derivatov. Podjetje ima novo upravo, potem ko je novembra odstopila predsednica uprave Nada Drobne Popovič, kmalu zatem pa je podjetje zapustil še član uprave Mitja Bitenc.

Predsednik uprave je postal Sašo Berger, Bitenca pa je na področju financ nadomestil Drago Kavšek, s katerim smo govorili v petek kmalu po objavi najnovejši poslovnih rezultatov.

Med drugim nas je zanimalo, kako bo Petrol ukrepal zaradi posledic državne regulacije cen naftnih derivatov, ali bo podjetje res prisiljeno tožiti državo, ki je ne nazadnje njegov največji lastnik, in ali lahko kljub padcem prihodkov doseže letos zastavljene cilje.

V prvih treh mesecih ste dosegli dobro milijardo prihodkov, nekaj manj kot 50 milijonov evrov EBITDA in 15 milijonov evrov čistega dobička. Ste z rezultatom zadovoljni?

Segmenti, ki niso bili pod državno regulativo, so imeli zelo dobre rezultate, od prodaje trgovskega blaga do prodaje energetskih rešitev. Še več, pri obvladovanju stroškov smo bili uspešnejši kot lani. Le stroški dela so višji zaradi indeksacije cen in dviga minimalne plače. A ti rezultati, ki so zgodovinsko najboljši, niso uspeli nadomestiti učinkov, ki so nastali zaradi regulacije cen goriv.

To se odraža tudi pri investicijskem potencialu. Letos smo investirali bistveno manj od načrta, več kot 50 odstotkov manj. Še bolj skrbi dejstvo, da smo znotraj tega, že tako manjšega zneska za investicije še manjši delež namenili za investicije za energetski prehod. Naša prodajna mreža je namreč definirana kot ključna infrastruktura, zato smo jo dolžni obnavljati. Večino naložb smo zato namenili za ta nujna vzdrževalna dela. Seveda na drugi strani potem zmanjka denarja za razvojne, prebojne naložbe. Za takšne potrebujemo stabilno okolje.

Kakšen je odziv politike na vaša opozorila o škodljivosti regulacije cen?

Želeli bi si konstruktivnega partnerskega dialoga z državo pri oblikovanju cenovne politike za končnega potrošnika. Petrol je v tem času poskušal biti aktivni partner, pripravljali smo strokovne študije, poskušali z argumenti nasloviti odločevalce, bodisi na sestankih bodisi z dopisi. Vedno smo pripravljeni na konstruktivno diskusijo in bi si želeli izmenjave mnenj. V stiku smo bili s panožnimi združenji, tako domačimi kot mednarodnimi. Poskušali smo tudi s pravnimi ukrepi, z iskanjem sodnega varstva. Zadnje odločitve so za nas nerazumljive.

Mislim, da ustrezna ministrstva zelo dobro razumejo naše težave. Je pa razlika med razumevanjem problematike in voljo za spremembo. Verjamem, da te spremembe niti niso zelo velike. Govorimo o centih na liter končne cene goriva. To ne bi smel biti ključni problem.

Razumevanja pri politiki torej niste dosegli?

Tako je, nismo ga še dosegli. Poskušali bomo krepiti komunikacijo tudi na ravni Evropske unije in prek mednarodnih združenj, ki ne razumejo naše unikatne pozicije.

Ali boste ubrali sodno pot, na katero vas je ne nazadnje napotilo ustavno sodišče? Pravzaprav bi morali od države iztožiti odškodnino.

Mi smo po tej poti že stopili z vlaganjem zahtev za sodno varstvo na ustavno sodišče. To je odgovorilo, da nimamo pravne podlage, ker še ni prišlo do kršitev. Poenostavljeno povedano, bi mi morali najprej kršiti uredbo, torej dvigniti ceno, dobiti kazen od države in se nato pritožiti na sodišče. Tega ne razumemo, da nam sodna veja nakazuje, naj kršimo zakon, da prek sodnega postopka nato ugotavljamo pravilnost ali nepravilnost uredbe.

V tej smeri bomo nadaljevali, saj smo kot uprava dolžni sprejeti vse ukrepe v korist družbe. Je pa res, da bi rešitev najlažje našli v konstruktivnem dialogu.

Imate oceno, kakšna škoda vam nastaja zaradi omejevanja marže?

Javno objavljamo količine prodanih goriv in na tej podlagi je mogoče izračunati, kakšna je škoda. Javno tega nismo sporočali, seveda pa imamo zelo natančne izračune. Kot rečeno, naše podjetje je opredeljeno kot ključna infrastruktura, zato smo dolžni zagotavljati storitve. Ampak v nekem trenutku se bo lahko zgodilo, da bo oskrba otežkočena. S tem se porajajo tudi nova tveganja. Resnično si želimo, da do tega ne pride in da najdemo ustrezno rešitev.

Ali so cilji, ki ste si jih zadali v letu 2024, še dosegljivi? Skupina Petrol naj bi dosegla prihodke od prodaje v višini 5,8 milijarde evrov, EBITDA v višini 304,6 milijona evrov in čistega dobička 156,5 milijona evrov, piše v poročilu za 2023.

Verjamemo, da so dosegljivi ob normalizaciji regulacije. Zadnji predlog uredbe, ki podaljšuje regulacijo, je bil objavljen šele pred nekaj dnevi, mi smo načrte seveda delali že veliko prej. Upamo, da bomo v času javne obravnave nove uredbe našli dovolj razuma. Upamo, da nam do uspelo doseči zastavljene cilje do konca leta, a na žalost zdaj velik del odgovora ni v rokah uprave.

Težava z maržami najbrž ne bo vplival na letošnje izplačilo dividend, glede na to, da se letos izplačuje dobiček, ustvarjen za lansko leto?

Tako je, dividende so odraz poslovanja lani, ko so bili rezultati zelo dobri. Dolžni smo delati dobro za vse deležnike, tudi za vlagatelje. Med njimi je tudi država, seveda, kar je na neki način paradoks. Država je kot lastnik udeležena pri izplačilu dividend. To je še en argument, zakaj moramo nujno sodelovati kot partnerji.

Kolikšna bo letos izplačana dividenda?

1,8 evra za delnico, kar je 20 odstotkov več kot lani.

Kot ste rekli, država je tudi lastnik, ki z omejevanjem marže vpliva na uspešnost podjetja.

Tako je. Seveda pa je vprašanje, s čim država dobi več: s trošarinami ali s plačilom dividend. Želimo živeti v okolju, kjer obstaja razvit kapitalski trg. S povečanjem transparentnosti bomo krepili finančno infrastrukturo, vključno z borzo. Na tem področju mora država odigrati svojo vlogo kot regulator kapitalskega trga, kot lastnik, kot regulator energetike in tako dalje. Zato je nekoliko težje razumeti sedanja stališča do regulacije cen energije.

Kakšne načrte ima Petrol glede naložb v regiji nekdanje skupne države?

Naši načrti so zelo ambiciozni, letos naj bi vložili 130 milijonov evrov. Res je, da smo v prvem četrtletju precej pod načrtom, za okoli 50 odstotkov. Po novi strategiji, ki naj bi jo predstavili jeseni, si želimo povečati investicije in njihov delež v zeleni prehod, v vetrne elektrarne, v sončne elektrarne. Pripravljamo nove projekte. Veliko pa bo odvisno od denarnega toka, ki ga bomo ustvarili iz vseh dejavnosti, vključno s prodajo goriv.

Večkrat smo poročali o težavah pri pridobivanju dovoljenj za nove energetske objekte v Sloveniji. Kakšne so izkušnje Petrola?

Postopki so v Sloveniji še vedno zelo oteženi, zato so vse naše naložbe zdaj na območju nekdanje Jugoslavije, na primer na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Srbiji. Želeli bi si, da tudi v Sloveniji pospešimo razvoj. Dokazali smo, da imamo znanje in moč. Je pa umestitev objektov v prostor zelo zahtevna. Večji vetrni in sončni parki so v Sloveniji na deklarativni ravni zaželeni, ampak imamo težave, ko jih želimo umestiti v prostor. Vlada sprejema dodatne ukrepe, na primer subvencije za občine in poenostavitve postopkov. Upamo, da bo do sprememb prišlo in bomo lahko pospešili naložbe.

S tem, ko preostale države pospešeno vlagajo v energetsko prenovo, mi pa stojimo na mestu, se razlika med zeleno energijo, proizvedeno v tujini in pri nas, povečuje. Zaostanek bo z leti še bolj boleč. Čas je, da se nehamo pogovarjati in začnemo ukrepati.

Predsednik uprave je v pogovoru za naš portal povedal, da Petrol cilja tudi na naložbe na zahodu, v Italiji in Avstriji. Je ta usmeritev še aktualna?

Glede na to, da nas regulacija v Sloveniji omejuje, je logično vprašanja, kaj je alternativa? V smislu drugih energentov in drugih trgov. Zato razmišljamo o vseh možnih scenarijih, in ko bodo zadeve tako daleč, da bodo primerne za javno objavo, jih bomo sporočili.

Pri obnovah bencinskih servisov običajno namestite sončne panele in izboljšate energetsko učinkovitost objekta. Obenem je vaša glavna poslovna stavba v Ljubljani še vedno energetsko zelo potratna. Kako boste ukrepali zdaj, ko gradnje nove poslovne stavbe ni več v načrtih?

Res je, je energetsko potratna, a zahteva večja investicijska vlaganja. Spet smo pri diskusiji o tem, kaj so najnujnejše investicije. Prenova bi morala biti samoumevna, a se pač moramo odločati, kaj so nujne in kaj so nenujne investicije.

Ta torej ni med nujnimi?

Predlog obnove je pripravljen, ampak ni dovolj visoko na seznamu prioritet, da bi ga že začeli izvajati.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar