V poletni vročici evropski energetski trg uravnotežen

Kljub strmemu padcu cene zemeljskega plina lani je še vedno opazno relativno pomanjkanje okrevanja industrijske uporabe plina po energetski krizi. Po udaru krize je bilo povpraševanje ključnega pomena za prilagajanje Evrope na novo stanje dobavnih verig. Povpraševanje je večinoma upadalo in s toplejšo zimo pripomoglo k lažjemu prehodu v novo resničnost. Leta 2022 se je poraba plina v EU zmanjšala za 13,5 odstotka v primerjavi z letom prej. Industrijska panoga EU pomeni približno 45 odstotkov tega povpraševanja, večina preostalega pa prihaja iz potrebe po ogrevanju gospodinjstev ter proizvodnje elektrike.

Cenovni pritiski so začeli popuščati, povpraševanje po plinu v EU pa se še naprej zmanjšuje. Lani je bil padec sedemodstoten glede na leto prej, prva polovica leta pa je vnovič negativna. To odpira ključno vprašanje, kolikšen del upada povpraševanja v letih od 2022 do 2024 je strukturnega in koliko je izgubljenega. Padec industrijskega povpraševanja po plinu se ni zgodil zaradi zamenjave energenta, ampak predvsem zaradi izgube konkurenčnosti okolja in premika proizvodnje zunaj EU.

V Nemčiji, ki je največji industrijski uporabnik plina v EU, je med letoma 2021 in 2023 poraba zemeljskega plina upadla za 24 odstotkov. Znaki okrevanja so se začeli pojavljati v drugi polovici leta 2023 in se nadaljevali tudi letos, vendar je to okrevanje daleč od ravni pred krizo. Poraba industrijskega plina v prvi polovici leta 2024 je še vedno dobrih 15 odstotkov manjša kot v enakem obdobju leta 2021.

Razumevanje industrijskega povpraševanja po plinu v EU

Industrija uporablja plin bodisi za proizvodnjo električne energije in toplote bodisi kot surovino. Industrijska uporaba plina v EU je koncentrirana v peščici panog, kot so kemična in petrokemična proizvodnja (32 odstotkov); nekovinski minerali, ki vključujejo proizvajalce cementa, stekla in keramike (13 odstotkov) ter industrija hrane in pijač (13 odstotkov). Kemična in petrokemična industrija sta še posebej odvisni od cene zemeljskega plina. So pa tudi največji porabniki energije v Evropi. Drugi pomembni sektorji, ki so veliki porabniki plina, vključujejo predelavo (8 odstotkov), proizvodnjo železa in jekla (7 odstotkov) ter proizvodnja papirja in celuloze (7 odstotkov).

Depositphotos

 

Počasnejše polnjenje evropskih skladišč plina

Evropska skladišča plina se to poletje polnijo počasneje kot običajno, kar je zmanjšalo verjetnost, da bo zmanjkalo prostora pred začetkom glavne zimske kurilne sezone. Po podatkih, ki jih je zbira Gas Infrastructure Europe (GIE), so zaloge v EU in Združenem kraljestvu v sredini julija obsegale 908 teravatnih ur (TWh). Zaloge so se od konca koledarske zime (31. marec) povečale za 238 TWh, kar je počasneje kot v enakem obdobju lani (272 TWh) in desetletnega sezonskega povprečja (to je 314 TWh).

Skladišča zemeljskega plina so trenutno pri 80-odstotni zasedenosti, kar je nad desetletnim povprečjem, vendar popolnoma na ravneh iz lani. Trenutno stanje pomeni, da trg ne pričakuje večje nihajnosti v zimskih mesecih, zato tudi ni večje cenovne premije na zimske terminske produkte.

Glede stopnje polnjenja skladišč v zadnjem desetletju se predvideva, da bo shranjevanje doseglo 1.204 TWh ob koncu oktobra ali v začetku novembra, ko se uradno začne zimsko praznjenje skladišč. Številka bo po napovedih znova presegla tehnično zmogljivost sistema, ki je okoli 1.145 TWh, zato bo polnjenje počasnejše kot običajno.

Terminske pogodbe že nakazujejo na preobremenjena skladišča. Nižja cena za mesec oktober nakazuje potrebo po upočasnitvi polnjenja in čim večjem odlogu uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) do novembra, ko se začne zimsko črpanje.

Višja raven vode je dobra napoved za evropske hidroelektrarne

Raven vode v Evropi se je od lani izboljšala. Takrat je nizka količina padavin povzročila omejitve proizvodnje elektrike v hidroelektrarnah. Trenutne ravni akumulacij v večini držav EU so višje od sezonskih povprečij. Leta 2022 so nizke ravni vode v rezervoarjih in rekah poglobile evropsko energetsko krizo, saj je bilo treba omejiti proizvodnjo hidroelektrarn in porabo hladilne vode v francoskih jedrskih elektrarnah. Vse evropske hidroelektrarne so v prvih petih mesecih leta proizvedle 19,2 odstotka celotne proizvodnje električne energije. Ta delež je za 17 odstotkov večji v primerjavi s povprečjem preteklih petih let in razkriva, da proizvodnja elektrike iz hidroelektrarn leta 2024 pomeni zgodovinsko velik delež električne energije v Evropi.

Po podatkih, ki so jih zbrali analitiki skupine LSEG,  je od 1. januarja do 23. junija proizvodnja hidroelektrarn v Franciji – največji proizvajalki hidroelektrarn v celinski Evropi – obsegala 3,7 milijona gigavatnih ur (GWh). To skupno pomeni več kot 50-odstotno rast od 2,4 milijona GWh, proizvedenih v enakem obdobju leta 2023, in je za 12 odstotkov večja od dolgoročnega povprečja v enakem obdobju.

V Italiji se je proizvodnja iz hidroelektrarn povečala za 49 odstotkov v enakem obdobju leta 2023 in je za 23,4 odstotka nad dolgoročnim povprečjem, medtem ko je proizvodnja hidroelektrarn v Nemčiji letos za 44 odstotkov nad dolgoročnim povprečjem, kažejo podatki LSEG.

Proizvodnja hidroelektrarn v povodju Alp – to je skupna proizvodnja v Avstriji, Franciji, Italiji in Švici – se je povečala za 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani in je za 14,4 odstotka nad dolgoročnim povprečjem.

Trenutna energetska slika kaže, da je trg v ravnovesju

Sezonska gibanja kažejo, da se lahko skupna proizvodnja hidroelektrarn v Evropi v prihodnjih mesecih začne zmanjševati, ko bo učinek taljenja snega pojenjal in bo več držav vstopilo v najbolj suho obdobje v letu. Toda glede na to, da bo proizvodnja iz sončnih elektrarn še naprej naraščala v vrhuncu poletnega obdobja, proizvodnja jedrskih elektrarn pa bo večinoma nespremenjena, se zdi, da je kumulativna skupna čista proizvodnja v Evropi pripravljena na morebitne ponudbene šoke in cenovna nihanja.

V Franciji so vodni rezervoarji za 10 odstotkov nad lanskoletnimi ravnmi in za 28 odstotkov nad petletnim povprečjem, kar pomeni dodatno fleksibilnost ob morebitnih sušnih obdobjih. Temperature so bile ta mesec blizu najvišjih vrednosti v zadnjih 40 letih, napovedi pa so blizu lanskoletnim visokim ravnem.

Visoke temperature bi lahko povzročile ponovitev lanskih težav v jedrskih elektrarnah, ki uporabljajo rečno vodo za hlajenje reaktorjev in jo nato izpustijo nazaj pri nekoliko višji temperaturi. Če se voda preveč segreje, je treba proizvodnjo omejiti. Najbolj ogroženi bi lahko bili jedrski elektrarni Bugey na reki Rhone in elektrarni Golfech na reki Garonne, ki predstavljata približno 10 odstotkov celotne francoske jedrske zmogljivosti. V tem primeru bi moral uvoz nadomestiti iz sosednjih držav, to pa bi kratkoročno lahko pomenil dvig cen.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar