Matija Bitenc, Petrol: Dobiček, dividenda in boniteta v rokah države

Ukrepi zamrznitve maloprodajnih cen v Sloveniji in na Hrvaškem so v prvem polletju letos skupini Petrol povzročili izpad kosmatega denarnega toka v višini 123,4 milijona evrov (108,9 milijona v Sloveniji in 14,5 milijona na Hrvaškem). Regulacija je povzročila, da je Petrol v prvem polletju ustvaril 1,3 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je kosmati denarni tok iz poslovanja (EBITDA) znašal 48,6 milijona evrov, kar je 52 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in 64 odstotkov pod načrtom za to obdobje. O tem, kakšna bosta jesen in zima ter kako bo oteženo okolje vplivalo na poslovanje Petrola, smo se pogovarjali s prvim finančnikom družbe Matijo Bitencem.

Bloomberg Adria

 

Kako vidite možnost povračila gospodarske škode s strani slovenske in hrvaške vlade ter kakšne aktivnosti potekajo na tem področju?

V drugem četrtletju smo 70 dni prodajali gorivo pod nabavnimi cenami in iz tega naslova smo utrpeli več kot 108 milijonov evrov škode v Sloveniji in 14 milijonov evrov na Hrvaškem. Aktualna vlada v Sloveniji je nemudoma ustavila regulacijo in preprečila nadaljnje ustvarjanje škode. Po zaključku računovodskih izkazov smo pripravili izračune in z izpadom seznanili vlado. Zdaj poskušamo voditi oziroma vodimo aktiven dialog z vlado in iščemo rešitve za ustrezno nadomestilo tega izpada. Verjamemo, da obstaja verjetnost, da dosežemo dogovor glede povračila oziroma ustreznega nadomestila škode.

Z ministrstva za gospodarstvo so nam sporočili, da vlada še ni sprejela odločitve o primernem nadomestilu trgovcem z naftnimi derivati, omenjajo pa še, da jim zakon o kontroli cen ne nalaga obveznosti povrnitve gospodarske škode. Kako to komentirate?

Sprejmem trenutno stališče vlade. Dejansko odločitve še ni. Čakamo na odgovor. Država je zbrala podatke v neki obliki, očitno se na njihovi strani nekaj dogaja. Sestanke z njimi smo imeli. Jasnega odgovora, ali bo to povrnjeno ali ne, v tem trenutku nimamo. Vseeno pa pričakujemo pozitiven odziv. Zadnji pogovor na to temo je bil ta teden, naslednji sestanek je planiran naslednji teden. Mislim, da potekajo pogovori kar aktivno.

Pred meseci ste napovedali rebalans; zdaj pravite, da učinkov ni mogoče oceniti.

Ocenjujemo, da je poslovanje v prvi polovici leta dobro. Prodaja je bistveno višja od načrtovane. Stroški so na ravni planiranih, kar pomeni, da čeprav smo pričakovali inflacijo v višini petih odstotkov v tem letu, dejansko pa je deset, obvladujemo stroškovni del ob večji količinski prodaji, kar je pomembno nasloviti. Izpad v prvem polletju lahko pripišemo učinkom regulacije na marže. Kar se tiče pogleda za naprej, je situacija taka, da je ključno vprašanje povračila.

Govorimo o dobrih stotih milijonih evrov, kar zelo vpliva na to, kakšen bo rezultat ob koncu leta. Na drugi strani imamo dodatne ukrepe vlade, ki so delno v pripravi, delno pa se še pripravljajo – tako na področju električne energije kot zemeljskega plina. Uredbe regulacije maloprodajnih cen začnejo veljati s 1. septembrom, medtem ko se mehanizmi za nadomestila v ozadju pripravljajo, niso pa še pripravljeni. Mislim, da bodo znani oktobra. Mogoče bomo takrat znali več povedati, kaj to pomeni. V primeru neustreznega nadomestila bi lahko nastale večje ekonomske posledice.

Se tudi na Hrvaškem pogovarjate z vlado o vračilu in kako intenzivni so ti pogovori?

Naša zaveza je, da zaščitimo premoženje družbe in smo pri tem aktivni. Pogovori potekajo tako v Sloveniji kot v Republiki Hrvaški. Več kot to ne bi komentiral. Konkretnih odgovorov v tem trenutku nimamo.

Učinek intervencije države na cene in marže bi lahko bil še večji, če ne bi zabeležili pozitivnih učinkov vključitve nedavno prevzete hrvaške družbe Crodux derivati dva in dobrih rezultatov trgovanja z električno energijo. Koliko je znašal pozitivni učinek?

Pozitivne učinke je v tem trenutku zelo težko ovrednotiti, zato tudi tega ne razkrivamo, ker enostavno v tem trenutku tega ni možno izračunati. Smo v fazi integracije družbe Crodux derivati dva. Z marcem smo začeli od dve do tri prodajna mesta na teden prenašati na družbo Petrol d.o.o. Zagreb in dejansko se ti učinki meglijo med družbama. Danes je že več kot 65 prodajnih mest prenesenih na Petrol d.o.o. Zagreb, torej na naš informacijski sistem. En del pa še ostaja na Crodux derivati dva.

Ko gledamo terminske pogodbe za dobavo električne energije za prvo polovico leta 2023 v Nemčiji in zlasti Franciji, vidimo, da se je cena povzpela v nevidene višave. Cene so tudi 20-krat višje kot v enakem obdobju lani. Kako gledate na jesen, zimo?

Situacija se v tem trenutku zaostruje. Trenutne cene elektrike so več kot 700 evrov na megavatno uro, gredo celo do 1.200 evrov na megavatno uro. Z evropskega vidika postaja stanje relativno nevzdržno. Vlade pripravljajo mehanizme ukrepov, kar je razumljivo. Podobna zgodba je tudi pri plinu. Cene plina so danes več kot 300 evrov na megavatno uro. Za primerjavo, leta 2020, ko smo imeli covid-19, je bila cena v nekem obdobju šest evrov na megavatno uro. Vprašanje je, koliko lahko gospodarstvo prenese in kaj lahko prenesejo državni proračun oziroma fiskalni ukrepi. Potekajo številne krizne skupine. Mislim, da so vsi relevantni akterji ozaveščeni o trenutni situaciji, potekajo pogovori in iščejo se rešitve, kako preživeti to zimo, ki pa nedvomno ne bo lahka.

V skupini se trudimo diverzificirati vire. Primarni cilj je oskrba trga z energenti tako na področju naftnih derivatov kot na ostalih področjih, posebej plina, v primeru, da pride do redukcij. Mislim, da tu smo uspešni. Zeblo nas ne bo. Ne bo pa lahko.

Vas skrbi, da bi se ponovno obudili klici po zamrznitvi cen elektrike in plina?

S 1. septembrom imamo že regulirane cene za gospodinjstva in male poslovne uporabnike. Pomembno pa je, da čim prej dorečemo mehanizme nadomestil in način financiranja teh ukrepov. To sta ključna elementa, ki sta v pripravi, in naša želja je, da se to čim prej pripravi, zato da imamo jasen regulatorni okvir, da se znamo znotraj tega poiskati, da ugotovimo, kakšne so potrebe po financiranju, in da jih ustrezno priskrbimo, če jih potrebujemo. Ta nejasnost je tista, ki nas v tem trenutku najbolj boli.

Toda september je pred vrati, odgovora pa še nimate?

Država je sprejela sklep na julijski seji in zadolžila družbi Plinovodi in Eles, da pripravita te mehanizme. Dala je rok tri mesece, da se to pripravi. V tem trenutku moramo počakati.

V poročilu ste poudarili, da je Petrol trgovec z energenti in ste posledično odvisni od uvoza. Kako je z zakupom energentov, koliko jih imate na zalogi? Kako je z dobavami? Kje so težave?

Primerjati Petrol z naftnimi trgovci je neustrezno. Pred dnevi je avstrijski urad za varstvo konkurence objavil študijo kartelnega dogovarjanja trgovcev okoli cen. Ugotovili so, da se trgovci niso dogovarjali okoli cen in da so marže ostale na ravneh pred rusko invazijo, medtem ko so se rafinerijske marže povečale za trikrat. In če primerjate Petrol, ki nima rafinerije, z recimo Ino, Molom, Shellom, ki so vertikalno integrirani naftni trgovci, imajo na določenih segmentih – to je na segmentu črpanju in predelave nafte – dodatne profite glede na obdobje pred rusko invazijo. Za razliko od tega trgovski del teh učinkov ne beleži.

Kar se tiče zakupov, je tako, da je v tem trenutku energentov dovolj, vprašanje pa je cena. Za naftne derivate imamo dolgoročne pogodbe. Količine imamo zagotovljene za to leto po teh pogodbah. Kar se tiče električne energije, imamo ustrezne zakupe narejene, tako da v tem letu energijo imamo, za naslednje leto pa imamo večji del že zakupljen, manjši del pa je še odprt. Ne pričakujemo, da bi zmanjkalo energije, če trg deluje, kar pomeni, da se vsi terminski posli dejansko tudi izvedejo. Bolj je vprašanje regulacije cene in mehanizma nadomestila. Pri plinu prav tako aktivno izvajamo diverzifikacijo. Smo relativno uspešni pri nadomeščanju morebitnih izpadov ruskega vira. O tem bomo komunicirali več, ko bo čas za to.

Bloomberg Adria

Omenjate, da se Petrol ne more primerjati z drugimi konkurenti iz panoge. S kom pa se potem primerjate? Kdo so vaši konkurenti?

Dobro vprašanje. Petrol je zelo diverzificirana energetska družba, tako da je na nek način unikum. V tem trenutku težko najdemo koga, ki bi nam bil podoben.

Stroški poslovanja so v prvem polletju znašali 229,4 milijona evrov, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Omenjate, da veliko pozornosti namenjate obvladovanju stroškov iz poslovanja. Kako se tega lotevate? 

Od nastopa mandata smo zelo pozorni na stroške poslovanja. Smo v redni komunikaciji z vsemi dobavitelji. Čeprav je inflacija desetodstotna, stroški energentov rastejo bistveno hitreje in smo pri planiranju pričakovali petodstotno inflacijo, smo uspeli zadržati stroške na planski ravni. Večji del se je nanašal na vključitev družbe Crodux derivati dve. Imamo tudi stroške, ki so nastali kot posledica sprememb regulacije predvsem v delu nevmešavanja biokomponent v energente. V času, ko smo poslovali pod nabavnimi cenami, ni bilo prostora za dodajanje dodatnih stroškov. Zato smo oblikovali rezervacije. Če bi te učinke izvzeli, bi bili dejansko stroški celo pod načrti. Pri tem je treba poudariti, da so količine večje od lanskih za osem odstotkov zaradi boljše sezone, zaradi odboja covida-19 in – verjetno v enem delu – zaradi same cene, ki je bila primerjalno za našo okolico v nekem obdobju nižja. Na eni strani imamo večje količine, na drugi pa držimo stroške pod kontrolo. Je pa dejstvo, da so pritiski tako pri stroških dela kot tudi pri dobaviteljih. Tako da tukaj se ne moremo izogniti povišanjem. Žal zdaj tega ne moremo več ustrezno nadomestiti prek marže, ker je ta v centih na liter in se ne prilagaja z inflacijo.

Analitiki pravijo, da dobra turistična sezona ugodno vpliva na poslovanje Petrola na Hrvaškem.

Kar se količin tiče, se vidi, da so trendi pozitivni, medtem ko težave ostajajo pri marži. V poletnih mesecih smo v Sloveniji imeli maržo omejeno na šest centov na liter. Še vedno imamo težavo s tem, da ni priznana biokomponenta v formuli. Skušamo aktivno voditi dialog s pristojnimi ministrstvi, da bi se ta vključila. Obveznost namreč ostaja in je ne moremo prenašati v prihodnja leta. Podobno je na Hrvaškem, kjer trenutna regulacija marže na 65 lip na liter ne omogoča pokrivanja stroškov poslovanja. Prodane količine bodo odlične, medtem ko marža oziroma bruto poslovni rezultat ne bo tako dober. 

Boste racionalizirali naložbene aktivnosti?

Nekoliko smo prilagodili oziroma zaustavili nekatere neključne investicije predvsem v delu tradicionalnega posla. Zeleni prehod oziroma energetsko tranzicijo peljemo naprej, tako da v večji meri te investicije ostajajo. Je pa vprašanje razpoložljivega denarnega toka. V tem trenutku je toliko negotovosti, da težko ocenimo oziroma ne znamo dobro oceniti niti, kakšen bo rezultat konec leta. Zato smo previdnejši in bomo nekoliko znižali investicije. Veliko pozornosti je v tem trenutku umerjene na zanesljivost oskrbe z energenti. V ta namen smo tudi pomembno povečali zaloge in se aktivno pripravljamo na zimo.

V portfelju vaših odvisnih družb izstopa Mbills. Kakšni so vaši načrti z Mbills? Neuradno slišimo, da se zanj zanima NLB.

Nekoliko spreminjamo strategijo oziroma smer delovanja podjetja. V Petrolu obstaja potreba po prenovi plačilnih kartic. Naše kartice nimajo NFC-čipov, niso sodobne. Tudi te kartice bo treba prenesti na sodobnejše sisteme in tu vidimo veliko vlogo Mbillsa. Zadnje čase se je zelo zaostrila regulacija na področju zaprtih plačilnih shem. S tega vidika nam koristi, da imamo plačilno institucijo, ki je regulirana s strani Banke Slovenije. Vidimo tudi dodaten moment pospeševanja prodaje pri različnih oblikah financiranja nakupov in tudi v tem delu razmišljamo, kako nadgraditi obstoječo strategijo za potrebe delovanja skupine.

O prodaji torej ne razmišljate?

Ne. V tem trenutku se družba ne prodaja.

Eden pomembnih dejavnikov v luči krepitve obrestnih mer postaja tudi strošek financiranja. Koliko je Petrol izpostavljen tveganju spremembe obrestne mere?

Imamo relativno konservativno politiko obvladovanja tveganj. Vse večje kredite imamo zaklenjene na fiksno obrestno mero. Kratkoročno torej večjih učinkov ne pričakujemo. Mogoče bodo učinki na delu kratkoročnega financiranja.  

Pa valutno tveganje ... Dolar je vse močnejši v primerjavi z evrom.

Valutno tveganje obstaja. Ob krepitvi dolarja se krepijo tudi nabavne cene in to dodatno povzroča pritisk na inflacijo na področju energentov. Neposredno smo zaščiteni pred valutnim tveganjem recimo nakupa goriva ali derivatov v dolarjih in prodaje v evrih; tega vpliva ni oziroma ga zmanjšujemo z ustreznimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

Recesija – letos, naslednje leto? Kako jo boste občutili?

Nekateri pravijo, da je že recesija. Cene derivatov so v zadnjih mesecih nekoliko upadle, v tem mesecu se ponovno krepijo. Z recesijo bi bilo razumljivo pričakovati upadanje cen energentov. Pričakovali bi tudi umirjanje inflacije. Na drugi strani pa imamo zdaj tudi vpliv rusko-ukrajinskega konflikta. Vprašanje je, kaj bo prevladalo. Trenutno prevladuje konflikt in poriva cene navzgor, še zlasti ceno plina in elektrike. Nekoliko je vpliva na promet, ampak če gledamo daljšo časovno vrsto, na Petrol recesija nima takšnega vpliva, kot ga ima na nekatere druge panoge. Ne pričakujemo, da bodo prodane količine bistveno padle.

V tem trenutku nas najbolj skrbi kreditno tveganje. Težko ocenimo učinke dvigov cen surovin na naše gospodarstvo. Če smo lani imeli za gospodarstvo zakupljeno polovico elektrike za leto naprej, smo trenutno za drugo leto po naših ocenah nekje na ravni 20 odstotkov zakupljene električne energije. Kakšne bodo cene in kako se bo ta zgodba odvila, bo imelo ključno vlogo na vse akterje v gospodarstvu, pa tudi na državni proračun. Stopiti bomo morali skupaj, da ta del prebrodimo.

Bonitetna agencija Standard & Poor's je uvrstila Petrol na seznam družb, ki so na opazovanju za morebitno znižanje bonitetne ocene. Kdaj bo glede na vaša pričakovanja agencija zaključila svojo presojo?

Smo v aktivni komunikaciji z bonitetno hišo. Boniteta Petrola je BBB–, kar pomeni, da smo t. i. "investment grade" podjetje. Bonitetna ocena je ključna za naše poslovanje. To nam omogoča, da pri svojem poslovanju ne dajemo bančnih garancij, da ne dajemo zavarovanj. To pomeni, da lahko stroškovno delujemo bistveno učinkoviteje. To je še posebej pomembno na področju naftnih derivatov, saj pripeljemo za tri milijarde evrov in več blaga v Slovenijo. Strošek bančnih garancij in sami postopki so bistveno lažji, če imaš bonitetno oceno "investment grade". Za nas je ključno, da to ohranimo. Petrol je dobil takšno bonitetno oceno, ker je bil percipiran s strani države kot strateško pomembna družba. Zaradi ukrepov vlade se bonitetna agencija sprašuje, ali država podpira delovanje družbe, in to želijo preveriti. Na to temo organiziramo sestanke z vlado oziroma ustreznim ministrstvom.

Kaj se bo zgodilo v primeru, da se država odloči, da na podlagi zakona o kontroli cen ne povrne škode? Boste šli v tožbo?

O tem je preuranjeno govoriti. Mislim, da Petrol potrebuje državo, seveda smo regulirana dejavnost. Na drugi strani ocenjujemo, da država v tem trenutku potrebuje tudi Petrol, ki skrbi za ustrezno oskrbo z energenti. Mislim, da imamo skupen interes, in če imamo še voljo, bomo tudi našli pot.

Pred kratkim je NLB izdala obveznice. Razmišljate o čem podobnem?

V tem trenutku ne razmišljamo o izdaji obveznic.

Delničarji budno spremljajo dogajanje. Ali lahko nastanejo razmere, ko bo uprava ocenila, da dividend iz naslova poslovanja v letu 2022 ne bo mogoče izplačati, in podala ustrezen predlog o zadržanju izplačila za eno leto? 

Strategija družbe je sprejeta. Dividendna politika je potrjena. Svet se je spremenil z invazijo Rusije v Ukrajino; kakšne bodo posledice, v tem trenutku ne znamo ceniti, tako da težko komentiramo morebitna izplačila dividend v naslednjem letu. Najprej moramo videti, kako bomo zaključili letošnje leto, potem bomo proučili in analizirali tveganja za naprej. Naša dividendna politika je usklajena s priporočili SDH. Zasledujemo cilj izplačila polovice dobička konsolidiranega dobička skupine. Skladni smo s pričakovanji SDH in politiko dividend.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar