"Poslovanje se počasi normalizira," na kratko povzame prvo polovico leta Nada Drobne Popović, predsednica uprave Petrola. Seveda ob tem doda, da je prihodnost negotova in da ne vedo, kaj jih še čaka v povezavi s solidarnostnim skladom, ki ga je napovedala vlada, zaradi škode, ki je nastala v začetku avgusta zaradi katastrofalnih poplav.
"Prva polovica leta je bila v skladu z našimi pričakovanji," komentira rezultate, ki so jih prestavili v petek. Družba je ustvarila 3,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 17 odstotkov manj kot enakem obdobju lani. Kljub temu je bil čisti dobiček v prvem polletju 52,8 milijona evrov, medtem ko je bilo lani v enakem obdobju za 1,3 milijona evrov izgube. Gre za največji dobiček v prvem polletju. Iz preteklih podatkov je razvidno, da je bilo poslovanje v zadnjih letih (z izjemo leta 2022) v drugi polovici leta nekoliko boljše kot v prvi. Za leto 2023 skupina Petrol načrtuje 117,1 milijona evrov čistega dobička, smo poročali že v petek.
S prvo damo Petrola smo se pogovarjali o izzivih naraščajočih stroškov in fiksirane marže ter tožbah zoper državo in arbitražo z ruskim Gazpromom.
Preberi še

Indeks SBITOP zrasel na krilih Zavarovalnice Triglav in Petrola
Kljub objavi polletnih rezultatov je nespremenjena ostala vrednost delnic Pozavarovalnice Sava.
25.08.2023

Cunami regulacije se umirja, Petrol z največjim polletnim dobičkom
Čisti dobiček Petrola v prvem polletju 53 milijonov evrov, lani v tem času ustvarjena 1,3-milijonska izguba.
25.08.2023
Prva dama Petrola o prihajajoči zimi: 'Težav ne bi smelo biti, a ...'
'Zelo nehvaležno je napovedovati, kakšna bo zima in kaj lahko pričakujemo,' je dejala Popović.
23.08.2023

So stroški ljubljanske borze res tako visoki?
Točen znesek razkrivajo v Pozavarovalnici Sava, kjer neposredni stroški letno znašajo 33 tisoč evrov.
01.08.2023
V drugem delu pogovora, ki ga objavimo jutri, pa boste lahko prebrali o zelenem prehodu, zelenih investicijah ter o tem, zakaj uprava ne kupuje delnic Petrola.
STA
Druga polovica leta je za Petrol navadno nekoliko boljša od prve, je bil pa že zdaj v prvi polovici leta dobiček rekorden. V letu 2023 načrtujete 117 milijonov evrov čistega dobička. Kako ste zadovoljni s prvo polovica leta?
Prva polovica leta je v skladu z našimi pričakovanji. Poslovanje se počasi normalizira. Smo stabilni in znotraj tega, kar smo si letos zadali, da bomo uresničili. V tem hipu ne vidimo ničesar takega, kar bi prekrižalo naše načrte. Je pa res, da se nam je zadnja leta vsakič kaj nepričakovanega zgodilo. Zdaj ne vemo, kaj bo z zahtevo vlade po solidarnosti.
Pretekli petek je finančni minister Klemen Boštjančič v Odmevih napovedal, da bo obdavčitev ekstra dobičkov doletela tudi druge panoge, ne samo finančno. So vas že kontaktirali?
Nobeno podjetje se v resnici temu ne bo moglo povsem izogniti. Čakamo, kaj bo sprejela država. Če bo to generalna obdavčitev, tako kot se je napovedalo, in bo obstajal solidarnostni sklad, potem bomo kot družba v ta sklad namenili denar. Ta teden je predviden sestanek vlade z velikimi podjetji.
V petek je denimo NLB že ukrepal in v solidarnostni sklad nakazal 15 milijonov evrov. Bo tudi Petrol nakazal sredstva v ta sklad?
Najprej smo želeli poskrbeti za zaposlene, zato smo oblikovali interni sklad, saj je kar nekaj naših zaposlenih izgubilo vse. Prvi cilj je, da najprej svojim zaposlenim finančno pomagamo. Ponudili smo vsa prazna počitniška stanovanja. Oblikovali smo komisijo, da so lahko zaposleni, ki so bili deležni škode, to prijavili. Komisija te stvari zdaj pregleduje.
Kar se tiče prodajnih mest, so zaprta samo še tri, ki so bila težje poškodovana, druge smo uspeli zelo hitro sanirati. Zalitih je bilo več kot 10 prodajnih mest. V Črni na Koroškem, Mežici in Prevaljah smo tudi distributerji zemeljskega plina. Tam skoraj ni plinske infrastrukture, saj jo je reka Meža odnesla. Tudi struga reke se je na nekaterih delih popolnoma spremenila.
Kot družba smo bili deležni škode, imamo sicer ustrezna zavarovanja, ampak ocene se še delajo. V tem hipu še ne znamo oceniti, kje bo potekala nova plinska trasa, saj je to povezano tudi z državo, s spremembo trase, z dovoljenji, vezani smo tudi na glavni cevovod od plinovoda, da se bomo preklopili. Odločili smo se, da bomo zdaj podvrtavali pod reko, kar bo sicer nekoliko dražje, ampak če pride še kdaj to takšnega dogodka, ne bomo izgubili celotne infrastrukture.
Regulacija
V poročilu ste zapisali, da je letos regulacija zmernejša od lanske.
Ne da je zmerna, ampak ustrezna v tem delu, da imamo regulirano maržo. Težava lani je bila, da je bila končna maloprodajna cena fiksirana. To pa pomeni, da smo kupovali na borzi po svetovni borzni ceni. Ker nam je vlada fiksirala ceno in ni prilagodila trošarin ter davkov, je to za nas pomenilo, da smo 90 odstotkov časa gorivo prodajali z izgubo. Zdaj imamo regulirano maržo. V Sloveniji je ta 10 centov, na Hrvaškem smo se dogovoriti za dvig na 12,5 centa.
Pri vseh inflacijskih pritiskih, ki so se nam zgodili, je treba iskreno povedati, da bi ta marža morala v formuli upoštevati tudi dvig vseh stroškov. Vse stroške, od tankerjev naprej, pokrivamo iz marže – zaposlene, dajatve, koncesije, logistiko, vseh 3.500 dobaviteljev, ki sodeluje s Petrolom ... Pritisk po dvigu cen je bil letos enormen.
Imate morda ocene, koliko več dobička bi lahko ustvarili, če regulacije ne bi bilo?
Planska predpostavka je bila, da imamo regulacijo in da moramo s takšnimi maržami preživeti.
Marža na eni strani pokrije stroške, na drugi pa financira zeleni prehod. In če marža ni zadostna, potem bo ta prehod upočasnjen in bomo zaostajali za lastnimi cilji, ki smo si jih kot država zadali.
Koliko časa bo ta regulacija še prisotna?
V Sloveniji je bila regulacija sprejeta junija še za eno leto, na Hrvaškem pa do konca leta. Ekonomska fakulteta je naredila analizo in študijo regulacije v Sloveniji in jo primerjala z okoliškimi državami in Evropsko unija. Ukrep regulacije je bil v drugih državah kratkoročen. Pravzaprav nikjer več ni teh ukrepov. Najbolj ustrezno je, da se sam trg odzove in da se cene ustrezno uredijo.
S to študijo smo seznanili tudi ministrstvo za energijo. Ugotovitev študije je, da potrebe po regulaciji v Sloveniji ni več. In ko smo naredili analizo, ali so v času liberalizacije cen goriv marže v Sloveniji rasle hitreje kot v okoliških državah, kjer bila tudi liberalizacija, smo ugotovili, da ne. V resnici nismo dvigovali marž hitreje, kot so bili dvigi marž, ki so posledica dvigov stroškov, kjer koli drugje. Zakaj je marža pomembna? Na eni strani pokrije stroške, na drugi pa financira zeleni prehod. To so investicije v infrastrukturo, v polnilna mesta. In če marža ni zadostna, potem bo ta prehod upočasnjen in bomo zaostajali za lastnimi cilji, ki smo si jih kot država zadali.
Čeprav sta za nami izredno zahtevni dve leti, smo investirali. Prejšnji teden smo objavili projekt Petrol Green, s katerim na prodajna mesta postavljamo sončne elektrarne, skupaj bosta 102 v prodajni mreži 316 [poslovalnic]. Zdaj nadaljujemo projekt tudi na Hrvaškem.. Cilj je, da bi bili do 50 odstotkov samooskrbni z uporabo elektrike na teh prodajnih mestih. Do konca leta bo projekt v Sloveniji končan.
Tožbo smo vložili. Obe državi, tako Slovenija kot Hrvaška, sta možnost poravnave zavrnili.
Tožba
Kaj se dogaja s tožbo države, ki je zaradi državne intervencije Petrolu povzročila gospodarsko škodo? Ste morda pri tem predvideli, koliko časa bi lahko trajali celotni postopki glede na pretekle primere, če predpostavljamo, da se izčrpajo vse pravne možnosti?
Tožbo smo vložili. Ko tožiš državo, moraš najprej izkoristiti možnost poravnave preko državnega odvetništva. Obe državi, tako Slovenija kot Hrvaška, sta možnost poravnave zavrnili. Tožba zdaj teče. Poravnava je seveda še vedno možna na obeh trgih, zahtevki so bili izračunani in tožbe so dane.
Kolikšen znesek je naveden na zahtevku?
V Sloveniji 106 milijonov, na Hrvaškem 56 milijonov evrov. Ali bo postopek trajal? Verjetno bo. Ali se lahko dogovorimo za poravnavo z obema državama? Tako bi bilo prav. Zato, še enkrat, menim, da država nima nobenega opravičila, da ne bi plačevala računov, ki jih povzroči podjetju.
Gazprom ni aktiven v postopku arbitraže. Zneska v arbitraži doslej nismo javno razkrivali. Edina konkretna številka, ki smo jo v zvezi s tem objavili, je, da je zaradi nedobav imel Geoplin v letu 2022 140 milijonov evrov škode.
Mogoče ta hip za državo ni najboljši 'tajming' glede na škodo zaradi poplav.
Se strinjam. Ali vas kdo vpraša, da morate prispevke plačevati? Petrol je plačal vse trošarine oziroma davke. Ker smo v nekem trenutku prodali bistveno več goriva, smo imeli bistveno večjo izgubo, saj je bila prodajna cena pod nabavno ceno. Država pa se po drugi strani ni odpovedala davku na dodano vrednost in trošarinam. V strukturi cene odpade polovica na davke.
Argument države bi lahko bil, da ima zdaj druge prioritete, Petrol pa tako ali tako posluje z dobičkom.
Argument je lahko vse. Tudi to, da je argument države, da tega preprosto ne bo plačala, ker gre za argument iz pozicije moči. Petrol ni sprožil ustavne presoje za zadržanje uredbe v Sloveniji. Je pa bila sprožena s strani manjšega distributerja in tudi ustavno sodišče ni zdržalo izvajanje uredbe regulacije. So pa napotili subjekt, da naj gre v civilno tožbo, če mu je nastala škoda proti državi.
STA
Rusija, Ukrajina
Na poslovanje Petrola vpliva še vedno trajajoča vojna v Ukrajini. Kako je z zakupom plina?
Petrol ima politike in pravilnike, kako zakupujemo energente. Energenti se zakupijo v nekih količinah za neko obdobje vnaprej. Količine so vedno zaprte in pogodbe podpisane, saj ne špekuliramo. V tem trenutku ne vidimo nobenih težav, ne pri oskrbi z nafto ne pri oskrbi in dobavi plina. Lani je Geoplin podpisal triletno pogodbo z Alžirijo in tako se je zagotovil nov oskrbni vir zemeljskega plina. S tem pa se je tudi stabilnost, da država ne bi ostala brez plina oziroma brez dobave plina.
Dogajanje okoli Geoplina je zelo zapleteno. Lani se je zaradi regulacije govorilo o solventnosti družbe, zdaj pa ima družba spor z Gazporom in 16. maja se je začel postopek arbitraže. V poročilu ste zapisali, da naj bi hčerinska družba Gazproma uveljavila korporativno garancijo, pri sprožitvi postopka arbitraže se je pridružil tudi Petrol. Za kakšne zneske gre?
Spor smo sprožili. V bistvu gre za arbitražni postopek in proces teče, ampak Gazprom ni aktiven v tem postopku. Zneska v arbitraži z Gazpromom doslej nismo javno razkrivali, edina konkretna številka, ki smo jo v zvezi s tem objavili, je, da je zaradi nedobav imel Geoplin v letu 2022 140 milijonov evrov škode.
Strošek dela
Dotakniva se stroškov dela. Ti so v prvi polovici leta poskočili za 19 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Strošek dela je kategorija, ki nam je zrasla, in to predvsem na račun zakonske zahteve po dvigu minimalne plače. To nam dviguje strošek dela na vseh trgih. Letos smo morali narediti tudi korekcijo drugih plač, da so šle z nekim faktorjem ustrezno navzgor, in znesek prehrane. Imamo zelo aktiven dialog s socialnimi partnerji, sindikatom na vseh trgih. V zadnjih letih je bila tudi velika fluktuacije kadrov. Če hočeš zadržati kader in imeti dober kader, potem brez aktivnega dialoga ne gre.
Kako boste to kategorijo dela nadzorovali prihodnje leto?
S to kategorijo se izredno veliko ukvarjamo že tri leta. Nikoli ne gre z mize. Kategorija dela je pri nas zelo velika. Druga kategorija so dobavitelji in potem je še kategorija optimizacije procesov znotraj podjetja. Zadnja aktivnost je v stalnem teku. Posledica te aktivnosti je tudi velika investicija v digitalizacijo nabavno-prodajne logistične verige derivatov. To je eden večjih digitalizacijskih projektov podjetja, ki naj bi ga do konca leta pripeljali h koncu. S tem potem v vseh porah v podjetju ustvarjamo prihranke znotraj samega postopka. Pri stroškovni optimizaciji gledamo več kategorij hkrati.
Kako vidite cenovne pritiske in ali sledi umirjanje v naslednjih 12 mesecih?
Cenovni pritiski so stalna borba. Na eni strani imamo regulirane marže, kar pomeni, da imamo fiksirane prihodke, pritisk s strani vseh stroškov pa je bil huronski. Pri fiksnih maržah tega sploh ne moremo prevaliti na prodajno ceno. Naša naloga je še težja kot tam, kjer ni regulacije, kjer lahko z neko korekcijo cene na trgu en del pritiska prevališ na končnega kupca. Petrol pa je ta del oddelal sam.
Kriza je priložnost, vedno rečejo. Nekaj podjetij umre, nekaj preživi. Ponavadi tisti, ki preživijo krizo, so močnejši. Tukaj lahko rečem, da smo na račun tega, kar se nam je v zadnjih letih dogajalo, močnejši. Bilo je težko, zelo veliko stvari je postavljenih drugače in jih delamo danes bistveno bolj optimalno in stroškovno učinkovito. Pri stroških smo enormno veliko naredili.
Jutri preberite še drugi del intervjuja o zelenem prehodu, investicijah ter o tem, zakaj uprava ne kupuje delnic Petrola.