"Poslovanje se počasi normalizira," na kratko povzame prvo polovico leta Nada Drobne Popović, predsednica uprave Petrola. Seveda ob tem doda, da je prihodnost negotova in da ne vedo, kaj jih še čaka v povezavi s solidarnostnim skladom, ki ga je napovedala vlada, zaradi škode, ki je nastala v začetku avgusta zaradi katastrofalnih poplav.
"Prva polovica leta je bila v skladu z našimi pričakovanji," komentira rezultate, ki so jih prestavili v petek. Družba je ustvarila 3,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 17 odstotkov manj kot enakem obdobju lani. Kljub temu je bil čisti dobiček v prvem polletju 52,8 milijona evrov, medtem ko je bilo lani v enakem obdobju za 1,3 milijona evrov izgube. Gre za največji dobiček v prvem polletju. Iz preteklih podatkov je razvidno, da je bilo poslovanje v zadnjih letih (z izjemo leta 2022) v drugi polovici leta nekoliko boljše kot v prvi. Za leto 2023 skupina Petrol načrtuje 117,1 milijona evrov čistega dobička, smo poročali že v petek.
S prvo damo Petrola smo se pogovarjali o izzivih naraščajočih stroškov in fiksirane marže ter tožbah zoper državo in arbitražo z ruskim Gazpromom.
Preberi še
Indeks SBITOP zrasel na krilih Zavarovalnice Triglav in Petrola
Kljub objavi polletnih rezultatov je nespremenjena ostala vrednost delnic Pozavarovalnice Sava.
25.08.2023
Cunami regulacije se umirja, Petrol z največjim polletnim dobičkom
Čisti dobiček Petrola v prvem polletju 53 milijonov evrov, lani v tem času ustvarjena 1,3-milijonska izguba.
25.08.2023
Prva dama Petrola o prihajajoči zimi: 'Težav ne bi smelo biti, a ...'
'Zelo nehvaležno je napovedovati, kakšna bo zima in kaj lahko pričakujemo,' je dejala Popović.
23.08.2023
So stroški ljubljanske borze res tako visoki?
Točen znesek razkrivajo v Pozavarovalnici Sava, kjer neposredni stroški letno znašajo 33 tisoč evrov.
01.08.2023
V drugem delu pogovora, ki ga objavimo jutri, pa boste lahko prebrali o zelenem prehodu, zelenih investicijah ter o tem, zakaj uprava ne kupuje delnic Petrola.
Druga polovica leta je za Petrol navadno nekoliko boljša od prve, je bil pa že zdaj v prvi polovici leta dobiček rekorden. V letu 2023 načrtujete 117 milijonov evrov čistega dobička. Kako ste zadovoljni s prvo polovica leta?
Prva polovica leta je v skladu z našimi pričakovanji. Poslovanje se počasi normalizira. Smo stabilni in znotraj tega, kar smo si letos zadali, da bomo uresničili. V tem hipu ne vidimo ničesar takega, kar bi prekrižalo naše načrte. Je pa res, da se nam je zadnja leta vsakič kaj nepričakovanega zgodilo. Zdaj ne vemo, kaj bo z zahtevo vlade po solidarnosti.
Pretekli petek je finančni minister Klemen Boštjančič v Odmevih napovedal, da bo obdavčitev ekstra dobičkov doletela tudi druge panoge, ne samo finančno. So vas že kontaktirali?
Nobeno podjetje se v resnici temu ne bo moglo povsem izogniti. Čakamo, kaj bo sprejela država. Če bo to generalna obdavčitev, tako kot se je napovedalo, in bo obstajal solidarnostni sklad, potem bomo kot družba v ta sklad namenili denar. Ta teden je predviden sestanek vlade z velikimi podjetji.
V petek je denimo NLB že ukrepal in v solidarnostni sklad nakazal 15 milijonov evrov. Bo tudi Petrol nakazal sredstva v ta sklad?
Najprej smo želeli poskrbeti za zaposlene, zato smo oblikovali interni sklad, saj je kar nekaj naših zaposlenih izgubilo vse. Prvi cilj je, da najprej svojim zaposlenim finančno pomagamo. Ponudili smo vsa prazna počitniška stanovanja. Oblikovali smo komisijo, da so lahko zaposleni, ki so bili deležni škode, to prijavili. Komisija te stvari zdaj pregleduje.
Kar se tiče prodajnih mest, so zaprta samo še tri, ki so bila težje poškodovana, druge smo uspeli zelo hitro sanirati. Zalitih je bilo več kot 10 prodajnih mest. V Črni na Koroškem, Mežici in Prevaljah smo tudi distributerji zemeljskega plina. Tam skoraj ni plinske infrastrukture, saj jo je reka Meža odnesla. Tudi struga reke se je na nekaterih delih popolnoma spremenila.
Kot družba smo bili deležni škode, imamo sicer ustrezna zavarovanja, ampak ocene se še delajo. V tem hipu še ne znamo oceniti, kje bo potekala nova plinska trasa, saj je to povezano tudi z državo, s spremembo trase, z dovoljenji, vezani smo tudi na glavni cevovod od plinovoda, da se bomo preklopili. Odločili smo se, da bomo zdaj podvrtavali pod reko, kar bo sicer nekoliko dražje, ampak če pride še kdaj to takšnega dogodka, ne bomo izgubili celotne infrastrukture.