Arturo Bris, IMD: Ohranjanje mesta na lestvici ni dobra novica

Slovenija na nek način stagnira. Ohranjanje istega mesta na lestvici konkurenčnosti ni spodbudna novica, v intervjuju za platformo Bloomberg Adria priznava Arturo Bris, direktor Centra za svetovno konkurenčnost (WCC), ki deluje v okviru švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD). "Pomembno je, da se tega zavedamo."

Da je davčna politika ključna težava, je že skoraj ponarodela fraza. Zdaj je davčna politika na še enem področju globlje zarezala v pozitivno sliko naše države, ko je postavljena ob bok 68 držav. Pozitivni učinki, ki jih lahko doseže Slovenija na določenih področjih, se izničijo ob neučinkovitosti države. Davčna politika namreč vpliva na veliko dejavnikov ocenjevanja - najpomembneje na kazalnike učinkovitosti države.

Učinkovitost države je slabša kot lani (za dve mesti). Vztrajno pada že od leta 2021. 

Zakaj bi prav zdaj morali delovati drugače, kaj mora Slovenija spremeniti in kaj se lahko od nje naučijo druge države? Kakšna je splošna gospodarska klima sveta in kaj se zdi najbolj skrb vzbujajoče enemu prepoznavnejših ekonomistov sveta? Kakšno uničenje bo sledilo uničenju, ki ga povzroča Izrael? O tem smo govorili z Arturom Brisom. 

 

 

Kaj vas je najbolj presenetilo ob pripravi letošnje lestvice?

Najbolj presenetljiva ugotovitev letošnje lestvice konkurenčnosti držav je po mojem mnenju, da se je seznam najboljših držav na naši lestvici premešal. Na prvih treh mestih so še vedno običajni osumljenci: Švica, Singapur, Danska in nato Hongkong - majhna gospodarstva.

Opažamo velika nihanja med gospodarstvi, ki so v preteklosti dominirala na lestvici. V mislih imam na primer države, kot je Nizozemska (izgubila eno mesto, op. a.), ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov. Ali pa gospodarstva, kot so Združeni arabski emirati, Tajvan, Malezija (vse tri države so napredovale za dve mesti, op. a.), ki dosegajo izjemne rezultate.

Vidimo, da trenutna geopolitična kriza oblikuje zmagovalce in poražence. Menim, da se splošna raven konkurenčnosti in možnosti v celotnem gospodarstvu zmanjšujeta, vendar se tako na vrhu kot na dnu na lestvico uvrščajo različne države.

Če se poglobimo v premešanje mest držav na vrhu - kateri dejavniki so najbolj prispevali k največjim skokom na lestvici? Velike skoke ste zabeležili v Litvi, Maleziji in nekaterih drugih državah, ki ste jih že omenili.

Res je. In zanimivo, o Sloveniji bom govoril čez trenutek, vendar vidimo, da učinkovitost vlade ostaja zelo pomemben dejavnik v fragmentiranem svetu. Torej, ko svetovno gospodarstvo doživlja obsežno deglobalizacijo, zaščita domačih sredstev, talentov, trgovine in dobavnih verig za našo državo v tem smislu postane zelo pomembna.

Učinkovitost vlade, ki ima dobre politike, zdrave finance, nima korupcije ter ima prave postopke in se pravilno odloča, je zelo pomembna. Učinkovitost države in dobra vlada sta torej ključ do uspešnega gospodarstva.

Če si še enkrat pogledate najboljše države na lestvici, pri čemer izpostavljam Singapur in Švico, imata zelo dobro institucionalno ureditev vlade.

Da, k tej temi se bova vrnila, ko bova govorila o Sloveniji. Pred tem pa me zanima, kaj so bili glavni vzroki za največje padce na lestvici, na primer pri Poljski smo opazili zelo velik padec.

Države, kot so Poljska, Turčija in celo Savdska Arabija ali Tajska, so izgubile največ mest na lestvici. Mislim, da pri učinkovitosti vlade obstajata dva pomembna ukrepa, ki ju lahko zelo dobro pojasnim na primeru Poljske.

Prvi je polarizacija. Vodstva podjetij izpostavljajo polarizacijo politike kot glavno oviro za konkurenčnost. V državi in na politični ravni to pomeni razlike v mnenjih in pomanjkanje politične volje.

Druga ovira, verjetno tudi v primeru Poljske in drugih podobnih gospodarstev, je šibkost valute. Zato letos poudarjamo, da je ključ do konkurenčnosti ne draga, temveč močna valuta.

V mislih imam na primer gospodarstva, kot sta Švica in Singapur, ki imata močni valuti v primerjavi z neverskimi državami v Evropi ali nekaterimi gospodarstvi v jugovzhodni Aziji, pri čemer imam v mislih denimo Indonezijo.

Ali lahko rečemo, da Slovenija stagnira?

Dejstvo, da Slovenija ostaja na 46. mestu na lestvice, kaže na pomanjkanje napredka. Zelo pomembno je, da se tega zavedamo. Na lestvico vključujemo tudi nove države. Letos smo jih zajeli 69, pred tremi leti smo jih imeli le 63, tako da to v bistvu pomeni, da so na lestvici novinke, ki napredujejo hitreje.

Dejstvo, da mesto na lestvici ostaja enako, kaže na določeno stagnacijo. Želimo si izboljšanja mesta države in dejavnikov, ki kažejo na nekatere težave gospodarstva. Zato upam, da boste v prihodnjem letu videli izboljšanje, saj ne bi rekel, da je danes dobra novica to, da država ostaja na istem mestu.

Kaj lahko Slovenija naredi bolje in kaj se lahko druge države naučijo iz njenega primera?

Ko pogledam lestvico in primerjamo Slovenijo z drugimi državami, bi izpostavil upad učinkovitosti države za dve mesti, kar pa ni posledica zaznav, ki so včasih povezane s kohezijo med zasebnim in javnim sektorjem, ampak dejanskih navedb, na primer v zvezi z davčno politiko.

Kljub relativno pozitivni gospodarski uspešnosti sredi trgovinske vojne in kljub izboljšavam na področju infrastrukture, ki je na evropski ravni povezana z Evropsko unijo, in pripadnosti večji evropski regiji, se težava Slovenije skrči na osnovne, pomembne politike, kot so davki in fiskalna pravila, ki postanejo težava za korporacije. In to sodi na področje učinkovitosti vlade.

Kaj še sodi na področje učinkovitosti države?

Naš dejavnik vladne učinkovitosti zajema kazalnike, ki poskušajo oceniti kakovost politik.

Prvič: javne finance. Vlade z zelo visokimi stopnjami dolga, kot so Japonska in Združene države Amerike, imajo zelo nizke vrednosti pri teh dejavnikih.

Drugič: kakovost politik. Na primer politike za krepitev konkurenčnosti, trajnostne politike in tako naprej.

In tretjič: transparentnost in kakovost vlade. Korupcija, transparentnost, sodelovanje prebivalstva v javnih zadevah. Zadnji je povezan s trajnostjo in vrednostjo. Torej v kolikšni meri politika vključuje vrednote, ki so pomembne za prihodnjo trajnost, tehnologijo, vključenost, enakost, pravičnost itd.

Kako zaskrbljeni ste za svetovno gospodarstvo in konkurenčnost držav glede na trenutne geopolitične napetosti?

Zelo in mislim, da se morajo vodstveni delavci podjetij zavedati, da so geopolitična tveganja danes najpomembnejši dejavnik njihove prihodnosti in dobičkonosnosti. Skrbi me, ker sem negotov.

Veliko negotovosti seveda izhaja iz razmer na Bližnjem vzhodu. Kakšen vpliv bosta na svet imeli sedanja vojna in humanitarna kriza v Gazi ter nedavni spopad med Izraelom in Iranom? Bi se lahko tudi Iran v naslednjih tednih in mesecih soočil z obsežnejšo humanitarno katastrofo?

Naša raziskava med vodstvenimi kadri podjetij se izvaja med februarjem in majem zadevnega leta. Čeprav nismo zajeli zadnjih dogodkov v Gazi ali Iranu, mislim, da imajo vodilni delavci podjetij splošno zaznavo globalne realnosti in zlasti za Evropo in za Slovenijo menim, da se tu povečuje negotovost glede možnosti internacionalizacije podjetij -ta vse večja negotovost pa negativno vpliva na splošno konkurenčnost države, zlasti pa na lestvico poslovne učinkovitosti, kar prav tako pojasnjuje, zakaj je Slovenija padla za dve mesti.

In če pogledamo izraelsko gospodarstvo, to ni vključeno na lestvico. Zakaj in kako bi ocenili dosedanji gospodarski uspeh Izraela? Zakaj je gospodarsko tako uspešen?

Ko se je začela ruska invazija na Ukrajino, smo obe državi umaknili z lestvice. V primeru Rusije zaradi mednarodnih sankcij, v primeru Ukrajine pa zato, ker v državi nismo mogli zbrati podatkov, ki jih potrebujemo, zlasti ko gre za mednarodno statistiko.

Z enako težavo smo se srečali letos. Tako nam naš partnerski inštitut v Izraelu ni mogel podati podatkov in izvesti raziskav, ki jih potrebujemo. To je razlog, zakaj nismo mogli izvesti rangiranja.

Gospodarski uspeh države v času vojne je izredno težko pojasniti z racionalnega vidika. Ker mora biti prebivalstvo izjemno nacionalistično in zaščititi lokalno premoženje, rezultat pa je izvirni skok v uspešnosti. Samo za primerjavo: v letu, ko se je začela invazija na Ukrajino, je rusko gospodarstvo dejansko doseglo izjemno dobre rezultate, in to prav zaradi tega odbojnega učinka. Davek vojne na gospodarstvo vpliva veliko pozneje.

Kakšen bo davek te vojne?

Opustošenje in smrtne žrtve škodijo vsakemu gospodarstvu. To bo veljalo tudi za Izrael. In tako bo očitno tudi v primeru Palestine. To bo veljalo za Ukrajino, Rusijo in vse države, v katerih potekajo oboroženi spopadi. Zato je gospodarski davek vojne dolgotrajen in bo uničujoč.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar