'Če bi Iran jedrsko zmogljivost že imel, bi jo po vsej verjetnosti z nekim poskusom že pokazal'

V luči stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta med regijskima sovragoma Izraelom in Iranom ter vključitvi ZDA smo se z vprašanji o desetletja starem iranskem jedrskem programu obrnili na strokovnjaka za obrambno ekonomiko in predavatelja na Fakulteti za družbene vede, Erika Kopača.

Obramboslovca smo vprašali, ali bi lahko Iran zdaj, ko je stisnjen v kot, končno razvil jedrsko orožje, kaj bi to pomenilo za čedalje bolj vnetljivo regijo in globalno razmerje moči. Intervju je bil storjen pred nedeljsko vključitvijo ZDA v konflikt. Ameriške sile so bombardirale tri jedrske objekte v Iranu.

Velike jedrske države, ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska, so se s sporazumom o neširjenju jedrskega orožja (NPT) obvezale, da bodo manjšim državam v zameno, da se te odpovedo izdelavi jedrskega orožja, dostavljale jedrsko gorivo. Podpisnik sporazuma je tudi Iran, ki pa po nekaterih poročilih pospešeno razvija jedrsko orožje. Če Iran razvije bombo, ali to pomeni konec NPT?

Konflikt med Iranom in Izraelom ni vzrok za konec NPT, je le odgovor na aktualno dogajanje. Glede na znane podatke v tem trenutku vemo, da Iran poseduje 400 kilogramov 60-odstotno obogatenega urana, če bi ga obogatil na 90 odstotkov, pa bi to zadostovalo za 10 bomb. Iran še ni tam, vendar je blizu. (ZDA so v nedeljo uničile tri jedrske objekte, pri čemer še ni znano, ali koliko iranskega urana je bilo uničenega)

Če bi bil, bi se po vsej verjetnosti Izrael odzval že prej. Priti s 60 na 90 odstotkov ni tako enostavno, saj Iran bogati uran že nekaj časa. Ključna tehnologija, ki jo uporablja za bogatenje urana, so centrifuge. Izrael se je teh centrifug lotil že dvakrat, tako fizično kot tudi s pomočjo kibernetskih napadov, ki so centrifuge zagnali, da so se vrtele mnogo hitreje, kot je za bogatenje potrebno, in se pokvarile. Če bi Iran jedrsko zmogljivost že imel, bi jo po vsej verjetnosti z nekim poskusom že pokazal, saj je to največji element odvračanja.

Ali Iranci sploh želijo jedrsko orožje? Po eni strani ves čas govorijo, da je njihov program civilne narave, po drugi pa so za jedrski program v celoti namenili kar pet tisoč milijard dolarjev, zato se mu bodo težko odpovedali.

Iran že dolgo vzdržuje jedrski prag. Vsaj uradno zaenkrat kaže, da si ne želi preseči jedrskega Rubikona. Treba se je zavedati, da če bo obstoj politične nomenklature v Iranu resno ogrožen, ali zaradi ZDA in Izraela ali pa zaradi notranjih nemirov, obstaja realna verjetnost, da bo ta korak naredil, do takrat pa lahko vodi igro mačke z mišjo. V tem trenutku režim v Iranu de facto še ni ogrožen. Če bi bil, bi pokazal katero od zmogljivosti. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je leta 2003 denimo izdal versko razsodbo oziroma fatvo proti jedrskemu orožju.

Vedeti moramo, da je sporazum o neširjenju jedrskega orožja (NPT) zaradi drugih geostrateških dejavnikov v svetu, predvsem zaradi Rusije in ZDA, zelo ošibljen. Če bi Iran naredil jedrski korak naprej, bi NPT šel še en korak proti koncu. S tem pa ne bo konca sveta; Iran bi bil le kamenček v mozaiku, saj so bili veliki kamni v igri že leta 2018 s strani ZDA in Rusije.

Kaj se bo zgodilo, če Iran razvije jedrsko orožje? Bomo vstopili v novo jedrsko oboroževalno dirko, v kateri bo imelo čedalje več držav bombo?

Ključna posledica bi bila regionalna. Z jedrskim Iranom bi imeli dve jedrski sili v regiji – Izrael in Iran –, stvari na Bližnjem vzhodu pa bi se zelo spremenile. Enako pomembna je Savdska Arabija. Pri Savdijcih kljub temu, da sami nimajo teh zmogljivosti, ne smemo pozabiti, da imajo jedrski sporazum s Pakistanom in zelo veliko denarja. Posedovanje jedrskega orožja na strani Irana bi sprožilo, da bi Savdijci zelo hitro prišli do enakih zmogljivosti. Bližnji vzhod je že tako zelo vnetljiv, s tem bi bila zadeva še bolj zapletena. Če Iran razvije bombo, bi imeli novo svetovno jedrsko večpolarno ureditev, regija pa bi bila bolj nestabilna.

Osebni arhiv

 

Kaj pa globalno? Bi lahko recimo Nemci, Korejci, Poljaki in Japonci razvili jedrsko orožje?

Nemci že imajo sredstva in zmogljivosti, vendar so brez politične volje in imajo občutek zgodovinske krivde. Imajo protijedrsko naravnano javnost ter so del ameriškega in francoskega jedrskega dežnika. Na Poljskem je politična volja močna, pri čemer je vprašanje zmogljivost, Ukrajinci so na splošno v najslabšem položaju, imajo pa željo, a malo sposobnosti, Južnokorejci so izrazili željo po jedrskem orožju, ampak računajo na ameriška zagotovila, na Japonskem pa je zaradi izkušenj druge svetovne vojne močno protijedrsko vzdušje.

Kaj pa Tajvan?

Ko bi Kitajci ugotovili, da Tajvan razvija jedrsko orožje, bi to zanje bila sveta oziroma pravična vojna in bi zelo hitro šli v invazijo. Tajvanci se tega zavedajo.

Iran ima na Bližnjem vzhodu razvejeno mrežo nedržavnih militantnih skupin tako imenovane osi odpora, kamor spadajo libanonski Hezbolah, jemenski hutijevci in iraške milice. To mrežo je Izrael v poldrugem letu bližnjevzhodnih vojn precej degradiral, a skupine ostajajo. Izrael je na začetku tega konflikta izjavil, da lahko Teheran, če razvije bombo, to dostavi tudi svojim posredniškim skupinam, saj pri delovanju prek njih ohranja določeno mero zanikanja. Dajete kaj teže tem poročilom?

To je po eni strani logično razmišljanje glede na to, da je Iran zelo previden, po drugi strani pa ... ali menite, da če bi hutijevci izstrelili to orožje, da bi kdo ugibal, ali so za tem Iranci? Menim, da to Izrael opozarja v svoji informacijski vojni. Večja nevarnost je, če Iran svojim posrednikom dostavi tako imenovane umazane bombe, saj bi se to Iranu težje pripisalo.

Iran v tem trenutku ni tako obupan. Konec koncev je Izraelu uspelo uničiti velik del iranske protizračne obrambe, po drugi strani pa je Iran še zmeraj zadržal dve tretjini svojih zmogljivosti balističnih in manevrirnih napadov na Izrael. Železna kupola Izraela je zelo uspešna pri manevrirnih raketah, pri balističnih raketah pa manj. Približno 15 odstotkov balističnih projektilov pade na Izrael, najnovejši iranski tipi balističnih raket pa imajo mnogo večjo natančnost kot v preteklosti.

Vprašanje v tem konfliktu je, kdo bo prvi izgubil živce. Izrael je presenečenje že izrabil. Zelo uspešno je uničil velik del iranskih jedrskih zmogljivosti, vendar ni uničil ključnih. Če ne bo umrlo veliko ljudi in bo prišlo do eskalacije, ocenjujem, da se bosta strani po dveh ali treh tednih začeli pogovarjati.

Kako se bo konflikt končal oziroma kaj sledi?

Izrael je postal živčen zaradi 60-odstotno obogatenega urana v Iranu. V preteklosti se ni nikoli obotavljal, ko so arabski narodi razvijali jedrske programe. V Iraku so denimo v osemdesetih uničili jedrske kapacitete. Pri tem pa imajo najpomembnejšega strateškega partnerja od vseh.

Na koncu je velika verjetnost, da se bo iranski jedrski program potegnil nazaj, ampak ne za veliko, in da se bodo stvari umirile. Trump se je svojim podpornikom zavezal, da se ne bo podal v konflikt. Dlje časa bo ta zgodba trajala, hitreje se bo ustvaril narativ, podoben temu v Gazi. Če bo v Iranu veliko žrtev, bo Izrael izgubil podporo tudi na Zahodu. Izrael v svetu ni priljubljen, saj narativ ni na njegovi strani. Možno je tudi, da se bo jedrskega objekta v Fordovu, ki ga ne more uničiti iz zraka, lotil s specialnimi silami na tleh, saj so drzne in usposobljene.