Psiholog iz Bangladeša: Zanimanje za delo v Sloveniji obstaja, a postopki so dolgi

Slovenija se, kot smo poročali, sooča z velikim pomanjkanjem kadrov. Zato delodajalci v iskanju nove delovne sile pogosteje poiščejo te tudi v državah, ki so od nas zelo oddaljene. Nekateri pa imajo pred tem zadržke, saj ne vedo, kako dobro se bodo tujci vključili v naše delovno okolje. O tem smo govorili s psihologom, ki v Sloveniji uspešno razbija predsodke o tuji delovni sili.

Monishankar Singha, ki prihaja iz Bangladeša, se v Sloveniji kot psiholog ukvarja s poklicno rehabilitacijo. Ko je pred več kot 15 leti prišel v Slovenijo, je najprej delal kot pomivalec posode in kuhar, saj je potreboval več let, da je nostrificiral diplomo iz psihologije. Sodeluje tudi z zavodom za zaposlovanje, in če ga prosijo za to, s svojimi izkušnjami tudi svetuje glede urejanja dokumentov za delo ljudi iz Bangladeša v Sloveniji. Frustrirajo ga dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj, saj meni, da če želijo delodajalci in delavci "delati po črki zakona", trajajo ti predolgo.

Na več ravneh spremljate, kako potekajo postopki pridobivanja dokumentov za delo v Sloveniji, hkrati pa pri svojem delu opažate, kako veliko je pomanjkanje delovne sile. Kje vidite razloge za težave?

Jasno je, da v Sloveniji ni dovolj delavcev. Državni organi, sam sodelujem z zavodom za zaposlovanjem, pa tudi podjetji, opozarjajo, da v Sloveniji manjka kadrov. Malo sem razočaran in zato dvomim o obljubah politikov, da bodo postopke zaposlovanja tujcev poenostavili. V praksi se namreč izkaže, da so izkušnje zelo slabe.

Imam prijatelja, ki je kuhar in z njim sem obiskal podjetje, kjer so izrazili interes, da bi zaposlili kuharje iz Bangladeša, saj teh kadrov tu preprosto ne dobijo. Začeli so postopek za zaposlitev dveh kuharjev iz moje domovine, a so ti zelo zakomplicirani. Za enotno dovoljenje morajo najprej dobiti soglasje zavoda za zaposlovanje, potem dovoljenje izda upravna enota, da lahko pridejo in delajo. A to vse skupaj traja že več kot eno leto. In to podjetje že več kot eno leto čaka na ta dva kuharja. Sezona se je začela, končala, prihaja nova. Delavcev pa še vedno ni.

Veliko priseljencev pa medtem pride po nezakoniti poti v državo. Če pa bi te postopke poenostavili, morda ne bi imeli takšnih težav z njimi, saj bi nekateri lahko prišli legalno, tukaj delali, država bi dobila davke, delodajalec pa zaposlenega. Evropa ima velike težave, ker ljudem ne omogoča, da legalno pridejo v državo.

Kako ste sami prišli v Slovenijo, ste tudi vi imeli težave pri pridobivanju dovoljenj?

Študiral sem v Nemčiji, kjer sem se ob študiju preživljal kot pomočnik kuharja, nato sem delal kot kuhar. Ko sem prišel v Slovenijo, zaradi jezika sprva nisem dobil dela kot psiholog. Prišel sem kot študent s študentskim vizumom. Ker nisem hotel izgubljati časa, sem se učil slovenščine, delal sem v kuhinji in čakal na nostrifikacijo diplome. To je trajalo zelo dolgo. Študiral sem v Nemčiji in preprosto nisem razumel, zakaj moja izobrazba tu ni bila dovolj dobra. Birokracija zelo omejuje postopke, namesto da bi spodbujala pretok delovne sile.

Monishankar Singha

Razumem, da je za bolj odgovorna dela, kot so zdravniki, treba več preverjanja ljudi, njihove izobrazbe in pridobljenega znanja. Za pomočnika kuharja, natakarja, delo v gradbeništvu pa teh preverjanj najbrž ne potrebujemo toliko. Če želi tujec delati, nima kartoteke kaznivih dejanj, je zdrav in želi nekaj ustvarjati … Gre za sektorje, v katerih imajo delodajalci veliko težav.  

Ste imeli težave, da ste dobili delo v svoji stroki v Sloveniji?

Vesel sem, da lahko delam v svoji stroki, ampak vse skupaj res ni bilo preprosto. Poslal sem ogromno prošenj za delo, od šol do zdravstvenih domov, nevladnim organizacijam. Ampak ko vidite moje ime, takoj veste, da sem tujec. Morda so imeli predsodke glede tega, kako dobro bom znal jezik, kako se bom vključil v delo, ker prihajam iz druge kulture. Ampak dokler delodajalec ne bo dal priložnosti tujcu, ne more vedeti, kako dobro bo opravljal delo. Če se izkaže, da ne opravlja dobro dela, ga vedno lahko odslovi po preteku pogodbe, vsi imajo že preizkusno dobo.

Ste se kot tujec pri delu srečevali s predsodki?

Ne, tega ne morem reči. Nimam slabih izkušenj s tem, ko ugotovijo, da sem tujec. Dobil sem priložnost, pokazal sem, kaj znam, čeprav sem začel v kuhinji. Tako sem postopoma prišel do svojega poklica.

Kaj bi kot psiholog svetovali tistim podjetjem, ki razmišljajo, da bi poiskali delovno silo iz tujine?

Pri iskanju novih sodelavcev jih ne smejo zavirati predsodki. Tudi če je nekdo iz druge kulture, še ne pomeni, da se ne bo dobro vključil v vaše delovno okolje. Ljudem je treba dati priložnost. Vedno se lahko zgodi, da se ne boste ujeli z nekom, ki je iz Slovenije. Lahko pa v tujini dobite dobrega delavca. 

Ste zadovoljni z delom in življenjem v Sloveniji ali ste razmišljali, da bi zaradi postopkov raje poiskali delo drugje?

Seveda, v Sloveniji sem zadovoljen, tu sem pognal korenine. Včasih sem razmišljal, da bi odšel, ker nisem dobil dela, ki sem ga želel. A zdaj sem tu doma, počutim se koristnega, ko pomagam ljudem s svojim delom. To me osrečuje, ko pomagam drugim, da dobijo delo. Uresničil sem svoje sanje z delom v poklicni rehabilitaciji. Najpomembneje je, da človeka opolnomočimo, da bo znova lahko opravljal svoje delo. 

Sam lahko s svojimi izkušnjami pomagam Sloveniji, tukaj mi je všeč in želim, da bi šlo državi dobro. Morda se včasih ne zavedamo, kako mirna in dobra država je Slovenija. Ko govorim s prijatelji, ki živijo v drugih evropskih državah, imajo ti precej drugačne izkušnje. Kljub majhnosti Slovenija omogoča visoko kakovost življenja.

Kot psiholog sodelujete pri poklicni rehabilitaciji. Gre za še en način, kako ljudi, ki so dlje časa bolniško odsotni, ponovno vključiti na delovno mesto. Se podjetja dovolj zavedajo teh možnosti?

V Sloveniji je veliko možnosti, s katerimi ljudem, ki imajo zdravstvene težave, a želijo delati, omogočimo, da najdejo takšno delo, ki jim ustreza, da še vedno prispevajo tako družbi kot podjetju. Na drugi strani se to splača tudi podjetju, saj je ta delavec zaradi olajšav zanje precej cenejša delovna sila, hkrati prejmejo tudi druge olajšave. Veliko je odvisno od pogovorov tako z delodajalci kot delavci. Nekateri ne morejo opravljati svojega prejšnjega dela, ampak včasih se v podjetju najdejo druge možnosti, morda lahko s pomočjo invalidskega sklada njihovo delovno mesto prilagodimo.

Na žalost se marsikatero podjetje še vedno ne zaveda prednosti, da v delovni proces znova vključijo že izkušeno osebo, ki ima morda nekatere omejitve, ki pa ne onemogočajo, da opravlja delo. Po eni strani je to finančno dobro za podjetje, hkrati pa je to moralno dobro, da omogočimo človeku, da dela in ne sedi doma med štirimi stenami.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar