Anka Čadež, ATVP: 'Preveč bančno naravnan trg moramo spremeniti'

Slovenska borza je ena najdonosnejših na svetu, a še vedno trpi za majhno likvidnostjo. Kako ga bo marca sprejeta strategija razvoja kapitalskega trga okrepila in kakšna bo vloga Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pri tem? "Ta vlada je ena prvih, ki se je resno lotila področja razvoja kapitalskega trga pri nas," je prepričana prva nadzornica kapitalskega trga Anka Čadež, ki jo je državni zbor marca 2021 na to mesto imenoval za šestletno obdobje. Delovanje agencije pozna dobro, saj je tam zaposlena vse od leta 2008.

Nekateri člani uprav Petrola, Cinkarne Celje, Luke Koper in drugih borznih prvokategornikov zaradi stroge zakonodaje ne želijo kupovati delnic podjetij, ki jih vodijo. Čadež takšna percepcija članov uprav žalosti. "Zakonodaja ni tako stroga," odgovarja. Nadzornik denimo spremlja tudi različne objave ali izjave članov uprav, tudi prvega moža največje banke Blaža Brodnjaka, ki je med člani uprav slovenskih blue chipov najaktivnejši na družbenih omrežjih. V panogo upravljanja premoženja je vstopil nov igralec – eden najbogatejših Slovencev Joc Pečečnik kot novi lastnik Primorskih skladov. Anka Čadež pravi, da jih "veseli prihodnji razvoj te družbe". Konec prihodnjega leta se pripravlja regulacija kriptoponudnikov. Kako bo ATVP nadziral denimo Bitstamp? Na vse to in še več odgovarja Čadež v prvem delu intervjuja. 

Kako na splošno ATVP kot nadzornik ocenjuje slovenski kapitalski trg?

Trenutno je slovenski kapitalski trg eden najbolj donosnih na svetu. Letos je bila donosnost indeksa SBITOP 17-odstotna. Za vlagatelje so nekatere delnice z Ljubljanske borze privlačne, saj izplačujejo nadpovprečne dividende, po nekaterih kazalnikih so delnice teh podjetij tudi nižje ovrednotene od delnic nekaterih primerljivih podjetij.

Tudi pri vzajemnih skladih zadnja tri leta beležimo neto prilive. Raste tudi vrednost sredstev v upravljanju, ki je trenutno 4,5 milijarde evrov. Zelo je v porastu segment alternativnih investicijskih skladov. Sredstev v upravljanju je trenutno okoli 555 milijonov evrov, kar je za tako kratko obdobje, odkar so ti investicijski skladi na našem trgu, veliko. Kar se tiče tega, smo s kapitalskim trgom zadovoljni.

Je pa naš kapitalski trg slabo likviden, kar je bilo tudi ugotovljeno v projektu, ki sta ga pod okriljem Evropske komisije izvedla PwC in BTA Consulting. Povprečni letni promet se vrti okoli 400 milijonov evrov, ponudba finančnih instrumentov se iz leta v leto zmanjšuje. Vrtimo se v začarani spirali, ki vodi v prenehanje obstoja tega trga, če ne bo prišlo do sprememb. Država je tudi zato sprejela strategijo razvoja kapitalskega trga. Slovenski finančni trg je pretežno bančno naravnan in to bi bilo treba spremeniti in narediti kapitalski trg privlačen za vlagatelje

Rezultati strategije razvoja kapitalskega trga bi morali biti vidni do leta 2030. Časa je še veliko. Pa to strategijo že izvajate?

Trenutno se organizirajo delovne skupine, ki so tudi že začele delovati. Agencija sodeluje v več delovnih skupinah. Pri nekaterih smo tudi nosilci. Vse poteka pod okriljem ministrstva za finance. Ta vlada je ena prvih, ki se je resno lotila tega področja in k temu resno pristopila. Vsi skupaj si bomo prizadevali in poskusili izpolniti vse te ukrepe, ki so v strategiji zapisani, da bomo prišli na koncu do kapitalskega trga, kakršnega si zaslužimo. 

Foto: Nejc Lasič

 

Finančna pismenost

Tudi krepitev finančne pismenosti je načrtovana v sklopu omenjene strategije. Trenutno pa nadzorniki, interesna združenja in številni drugi želijo vsak po svoje finančno opismenjevati.

Za finančno pismenost je oblikovana posebna skupina s širokim naborom udeležencev. Sodelujejo ATVP, Ljubljanska borza, Zavod za šolstvo, Združenje bank, Združenje družb za upravljanje ter ministrstva za šolstvo, digitalizacijo, finance in tako dalje. Pripravlja se nacionalna strategija prenove izobraževanja, da bi finančno pismenost uvedli že v osnovnih in srednjih šolah.

Omenjate združenji, ki zastopata interese članstva. Bo ta vsebina lahko ob teh interesih neodvisno pripravljena?

Mislim, da. Ključno in glavno roko nad tem bo imelo ministrstvo in bo pazilo, da ne bo prišlo do kakršnih koli privilegijev oziroma interesov posameznih skupin.

Kdo financira nadzornika 

Lani ste prebili mejo štirih milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, kar je za 8,6 odstotka več kot lani. Kaj je razlog za rast prihodkov? 

Agencija se financira izključno iz taks in nadomestil subjektov, ki jih nadzira. Glavnina je letno pavšalno nadomestilo za nadzor. Razlog za rast prihodkov ATVP v letu 2022 je bil predvsem več prihodkov zaradi boljšega poslovanja družb za upravljanje. Višje vrednosti vrednostnih papirjev ob koncu leta 2022 so podlaga za izračun čiste vrednosti sredstev, ki je osnova za izračun nadomestila za nadzor.

Ali je to, da nadzornika financirajo subjekti, ki jih nadzoruje, običajna praksa tudi v tujini?

Da, takšna je praksa.

Potem je popolnoma razumljivo, da je agenciji v interesu, da se izobražujejo vlagatelji, ker to potem tudi vpliva na vaše prihodke?

To je še najmanj pomembno. Nam je v interesu, da trg deluje čim boljše.

 

 

Cenejši in bolj konkurenčni neobrokerji

Številni Slovenci se odločajo za trgovanje in varčevanje prek tujih neobrokerjev, ki so cenejši od slovenskih klasičnih brokerjev. Kako pa tu izvajate nadzor?

Neobrokerji na kapitalskem trgu so dejstvo, pred katerim si kot nadzorna institucija ne smemo in ne moremo zatiskati oči. Zakonodaja za neobrokerje uveljavlja enake zahteve kot za klasične brokerje. Je pa zaradi njihovih posebnosti pristop pri nadzoru nad njimi lahko nekoliko drugačen. Če nimajo sedeža v Sloveniji, jih agencija lahko nadzoruje v omejenem obsegu, pa še to le, če so se ustrezno notificirali pri agenciji. Za opravljanje storitev v Sloveniji se registrirajo lahko samo neobrokerji iz držav članic EU.

Bi pa rada opozorila na varnost, še zlasti, ko je govor o ameriških brokerjih. Nad njimi agencija nima nadzora. Zato ne pozabite na rek: Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni.

Ali menite, da nadzorniki v ZDA ne delajo dobro?

Zakonodaja v Ameriki in Evropi je različna.

Če sem prav seznanjena, mali vlagatelji ne moremo odpreti trgovalnih računov v ZDA. Lahko pa recimo odpremo trgovalne račune pri evropskih brokerjih. Ta hip je zelo priljubljen nemški fintech Trade Republic, ki omogoča poceni investiranje tudi v slovenske delnice. ATVP teh brokerjev ne nadzoruje, hkrati pa ti tudi ne prispevajo k vašim prihodkom?

Mi samo nadziramo borzne posrednike, ki imajo sedež v Sloveniji.

Pa vendar, ali spremljate dogajanje tudi pri tujih neobrokerjih ali neobankah, ki poleg bančnih storitev ponujajo tudi investiranje?

Spremljamo. Če bi zaznali čudne prakse, agencija več od kakšnega opozorila v tem primeru ne more dati, ker za to ni pristojna.

Vse več Slovencev odkriva tuje sklade, ki kotirajo na borzi (ETF). Te sklade lahko kupujemo na domačih trgovalnih platformah ali tujih. Cenejše so tuje, ki pa jih ATVP ne regulira.  

ETF je vrednostni papir tako kot vsi drugi in zapade pod enake oblike nadzora ATVP kot drugi.

Nejc Lasič

 

Vplivneži in Blaž Brodnjak

Nadzorniki v Veliki Britaniji in Združenih državah so vplivnežem, ki promovirajo finančne produkte, stopili na prste. Tudi v Sloveniji smo nedavno imeli odmeven primer promoviranja kriptoproduktov, ki se je izkazal za prevaro. Kakšna je bila vaša vloga v tem primeru in kako nadzorujete tako imenovane finfluencerje?

Glede na to, da je šlo za kriptoprevaro oziroma propagiranje kriptoproduktov, to za zdaj še ni v pristojnosti agencije. Ko bo sprejeta uredbe o trgih kriptosredstev (MiCA), se bomo ukvarjali tudi s takšnimi stvarmi. Za zdaj je to stvar policije. V omenjenem postopku nismo imeli vloge.

Kar se tiče vplivnežev, jih spremljamo. Vse več držav EU izvaja poostrene nadzore nad objavami vplivnežev na družbenih omrežjih, saj pri teh objavah nagovarjajo k nakupovanju oziroma naložbam predvsem nepreverjenih produktov, ob tem pa ne razkrijejo, da jim naročniki te objave plačujejo. EU-nadzorniki skupaj z evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) pripravljamo izhodišča, kako spremljati te objave na družbenih omrežjih in kako ukrepati.

Kako pa nadzorujete oziroma spremljate objave na družbenih omrežjih, ki jih zapišejo člani uprav? Blaž Brodnjak je recimo zelo aktiven z objavami na družbenem omrežju LinkedIn.

NLB je javna delniška družba in spremljamo vse objave, ki se nanašajo nanjo. Če bi prišlo do česar koli, kar bi sodilo v našo pristojnost, bi se odzvali. Tudi v preteklosti smo se že odzvali na najrazličneje izjave, recimo nekdanjih članov uprav Zavarovalnice Triglav pa Gorenja.

Je bil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak v svojih objavah do zdaj v mejah sprejemljivega?

Da, malo provokativno, ampak v mejah sprejemljivega.

Primer objave Blaža Brodnjaka iz NLB na družbenem omrežju LinkedIn

 

Člani uprav in njihovi portfelji

Številni predsedniki in člani uprav ne želijo investirati v podjetja, ki jih vodijo, zaradi tega, ker ne želijo prekršiti pravil investiranja kot 'insiderji'. Kako gledate na to?

Žalosti nas, da je takšna percepcija, saj menimo, da če uprava verjame v družbo, bi lahko tudi s tem, da kupuje delnice te družbe, to jasno pokazala. Pravila za tako imenovane primarne insiderje, kamor spadajo tudi člani uprav, so kar stroga. Ampak ne glede na to se vseeno kar nekaj predsednikov oziroma članov uprav odloča za te nakupe.

Prepoved pridobivanja in/ali odsvajanja finančnih instrumentov izdajatelja velja v zaprtem obdobju 30 koledarskih dni pred objavo finančnega poročila izdajatelja. V fazi priprav teh poročil imajo vodilni delavci nedvomno dostopne notranje informacije o izdajatelju.

Mislim pa, da pravila spet niso tako stroga, da ne bi mogli kupovati delnic, če bi se za to odločili.  

Omenili ste tržne manipulacije. Koliko je bilo teh primerov v zadnjem času?

Agencija vsako leto obravnava nekaj primerov sumov tržne manipulacije in sumov trgovanja na podlagi notranjih informacij. Zadnji večji takšen primer so bili prodajni posli z delnico Cinkarne Celje. Zaznali smo, da je družba Ring International Holding s prodajnimi posli v letu 2018 prekinila trend rasti tečaja delnice ter s tem zagotovila nenormalno in umetno raven cene te delnice. Podjetje je vložilo tožbo zoper agencijo, sodišče pa je pritrdilo naši odločitvi. Zadeva je tudi pravnomočna.  

Joc Pečečnik in konsolidacija trga vzajemnih skladov

Upravljavci premoženja v vzajemnih skladih pogosto tarnajo, da imajo zaradi nadzornika veliko birokratskega dela in so zaradi tega tudi obremenjeni.

Panoga vzajemnih skladov je ena najbolj reguliranih panog. Ko gre za sredstva malih vlagateljev, je zaščita na prvem mestu. Zagotovo jih ne obremenjujemo po nepotrebnem, temveč je to zahteva zakonodaje. Določena poročila so že precej avtomatizirana. Na vsake toliko časa pa pridejo na vrsto tudi redni pregledi poslovanja, ki so dalj časa trajajoči. Zadnja leta ATVP sodeluje tudi v skupnih evropskih nadzorih postopkih, v katerih vsi hkrati opravljamo nadzore nad skladi po enotni metodologiji. Letos bo ta nadzor usmerjen na področje trajnosti.

Kako pa gledate na konsolidacijo trga družb za upravljenje?

Konsolidacija je bila pričakovana, saj je tako kot v vsaki panogi potreben določen obseg sredstev za uspešno poslovanje.

Na ta trg je vstopil tudi eden najbogatejših Slovencev Joc Pečečnik z nakupom Primorskih skladov. Kako gledate na to?

Zanimivo. Pred kratkim so dobili tudi vsa dovoljenja. Svoje delovanje bodo širili tudi na področje alternativnih skladov poleg  aktivnega trženja obstoječih vzajemnih skladov. Glede na vizijo, ki jo ima novi lastnik, se veselimo bodočega razvoja te družbe za upravljanje.

FOTO: Nejc Lasič

 

Nadzor nad prodajalci

Kako pa je z nadzorom kvazi neodvisnih svetovalcev, ki ponujajo paketna finančna svetovanja – vzajemne sklade, zavarovanja, kripto, ETF, bančno svetovanje ... Nekateri licence imajo, nimajo pa licence za upravljanje osebnega premoženja, kar pogosto počnejo.

Nadziramo tiste, ki jim izdamo licenco.

Je bil opravljen nadzor večjih ponudnikov finančnega svetovanja v zadnjem času?

Mislim, da ne.

Koliko licenc ste v zadnjem času odvzeli tržnikom vzajemnih skladov in borznim posrednikom?

V zadnjem času nismo vodili postopkov odvzema dovoljenj, ker niso bile zaznane kršitve.  

Kako je z anonimnimi prijavami? Koliko je tega in kdo jih pošilja ter kakšna je vsebina?

Imamo vzpostavljen sistem prijav kršitev – žvižgači. Prek tega sistema smo lani prejeli štiri prijave. Te obdelamo in ustrezno ukrepamo. Načeloma so prijavitelji fizične osebe, zaposleni v subjektih nadzora. Ena prijava je bila, da ni bilo navedenih povezanih oseb, nekaj jih je bilo zaradi politike prejemkov. Ti ukrepi so tudi objavljeni na naši spletni strani. Gre pa za anonimizacijo, tako da se ne ve, kateri subjekt je kršil zakon.

Regulacija kriptotrga

Kako bomo vlagatelji čutili posledice uredbe o trgih kriptosredstev MiCA (The Markets in Crypto Assets Regulation)?

Konec leta 2024 se bo uredba začela uporabljati v celoti, verjetno pa bo minilo še nekaj mesecev, da bodo vse novosti dejansko zaživele tudi v praksi. Z MiCO bo ta trg reguliran. Ponudniki kriptoplatform bodo morali imeti dovoljenja od regulatorja v državi, v kateri bodo imeli sedež. Upam, da bo poskrbljeno za večjo varnost potrošnikov. MiCA uvaja pravila glede preprečevanja zlorab na trgu s tem, da ureja obveznost glede razkritja notranjih informacij, prepoveduje trgovanje na podlagi notranjih informacij in tržno manipulacijo.

Torej kriptomenjalnica Bitstamp ne bo potrebovala vašega dovoljenja, saj nima sedeža v Sloveniji. Kakšna bo vaša vloga v tem primeru?

Potrebovali bodo dovoljenje nadzornika v državi, v kateri imajo sedež. Kakšne bodo naše pristojnosti, se še ne ve, ker se še pripravljajo uredbe, ki bodo to natančno določale. Pristojnost pa bo verjetno deljena med ATVP in Banko Slovenije, odvisno, ali bo šlo za kriptovaluto ali stabilne kovance. To še ni dorečeno. Zagotovo pa bo agencija tudi na tem področju nadzornik.

Ali je kakšno slovensko kriptopodjetje, ki bo od vas moralo dobiti dovoljenje in ga boste nadzirali?

Trenutno mislim, da ni nobenega registriranega v Sloveniji.

Ko omenjate stabilne kovance in tudi druge kovance, veliko je tehnoloških inovacij. Imate v ATVP strokovnjake za kriptovalute ali sodelujete z zunanjimi sodelavci?

Za zdaj ne zaposlujemo tovrstnih strokovnjakov. Sicer smo imeli poskus, a smo v primerjavi z zasebnim sektorjem nekonkurenčni zaradi omejene plačne politike, ki izhaja iz zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Za zdaj si pomagamo s sodelovanjem z drugimi nadzorniki in zunanjimi strokovnjaki. 

Intervju smo snemali 7. avgusta.

V drugem delu pogovora, ki bo objavljen jutri, boste lahko prebrali o razvoju in nadzoru alternativnih investicijskih skladih, o izdaji obveznic malih in srednje velikih podjetij, o tem, kdaj bo slovenski trg postal del trgov v razvoju, kako pripeljati nova podjetja na borzo, kako poteka umik delnic z borze in kje bo borza čez 10 let.  

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar