Aleš Skok, prvi mož Cinkarne Celje: Leto 2022 bo znova rekordno

Cinkarna Celje že nekaj let posluje zelo dobičkonosno in svojim delničarjem izplačuje visoke dividende. Tudi za letos Aleš Skok, predsednik uprave, v intervjuju napoveduje rekordno uspešno leto in napovprečne dividende. Podjetje, ki bo naslednje leto praznovalo 150 let delovanja, je v svoji zgodovini očitno uspešno našlo odgovore na spreminjajoče se razmere in preživelo vse krize. Podjetje predstavlja poslovne rezultate 8. marca. 

Pri Bloomberg Adria smo pred kratkim pripravili seznam regionalnih velikanov, podjetij s tega področja, ki neprestano delujejo več kot sto let. Na njem je tudi Cinkarna Celje, ki je stara več kot 140 let.

Letos bo 150 let delovanja podjetja in obletnico bomo ustrezno obeležili. Pripravili smo več aktivnosti za lokalno skupnost, zaposlene in kupce. Tako visoko obletnico moramo obeležiti s svojimi partnerji.

Začeli ste z metalurgijo, s topljenjem cinkove rude. Čemu pripisujete dejstvo, da podjetje deluje še danes?

Podjetje oziroma vodstvo je skupaj z zaposlenimi vedno našlo način, kako prebroditi krize, ki jih je bilo v teh 150 letih veliko. Na vsakih nekaj deset let so se pojavljale v različnih oblikah. Vendar je podjetje vedno našlo primeren odgovor na krizo in iz nje izšlo še močnejše.

Cinkarna Celje

 

V naši zgodovini se je zamenjalo kar nekaj proizvodnih programov oziroma produktov. Določeni produkti so sčasoma odmrli, postali nekonkurenčni, vendar so se vzporedno rodili novi, ki so cinkarno vlekli naprej v naslednja desetletja. To je tisto, kar je omogočilo doseganje častitljivih 150 let.

Kako sta se spreminjala vaš trg in produkt skozi čas? Začeli so s cinkovo rudo, danes pa je vaš glavni produkt titanov dioksid.

Tako je, sedaj je naš glavni produkt titanov dioksid, skozi zgodovino pa lahko vlečemo rdečo nit, kako so se produktne skupine med seboj povezovale, iskale sinergije. Začelo se je s predelavo cinkove rude, ki je vsebovala žveplo. Žveplo je bilo osnova za proizvodnjo žveplene kisline, ta pa je še vedno eden glavnih materialov v proizvodnji titanovega dioksida. Seveda se je cinkarna v preteklosti ukvarjala s številnimi drugimi proizvodi, ki pa so večinoma predstavljali dopolnilno dejavnost. Gre za cinkovo pločevino, titano-cinkovo pločevino in tako dalje.

Kdo so kupci vaših izdelkov danes, torej titanovega dioksida kot glavnega produkta?

Titanov dioksid se uporablja v širokem spektru proizvodov. Povsod, kjer je potreben bel pigment, bela barva. Konkretno v gradbenih proizvodih, v barvah v gradbeništvu, avtomobilski industriji, zaščiti lesnih elementov. Tudi v plastičnih masah – povsod, kjer je plastika obarvana belo, je zelo verjetno uporabljen titanov dioksid. Podobno v papirni industriji in bolj specializiranih industrijah, kot sta farmacevtska ali prehrambna industrija. Titanov dioksid je praktično nezamenljiv material. Do sedaj še niso iznašli materiala s podobnimi lastnostmi, katerega proizvodnja bi bila tudi ekonomsko upravičljiva.

Trg titanovega dioksida je globalen. V čem je vaša konkurenčna prednost?

Mi smo relativno majhni igralci na trgu, kjer konkuriramo z velikimi multinacionalkami. Zahodne so tako velike, da kotirajo na newyorški borzi, večino novih kapacitet pa so v zadnjih letih zgradili na Kitajskem, kjer prav tako nastajajo velike korporacije, ki počasi prevzemajo tržne deleže. Le nekaj pa nas je manjših proizvajalcev, ki smo samostojni in nepovezani. Naša glavna konkurenčna prednost je, da smo v Evropi relativno blizu svojim glavnim kupcem, ki so v Nemčiji. Njim lahko naročilo dostavimo v dveh do treh dneh, medtem ko kontejner iz Kitajske potuje nekaj tednov. To je naša logistična prednost. In prilagajanje kvalitete izdelka specifičnim kupcem. Mi lahko odstopamo od splošne generične kakovosti in s tem ohranjamo zanimivost svojega izdelka za kupce.

Kako je na vaše poslovanje vplivala podražitev elektrike in drugih energentov?

Energenti so v naši proizvodnji zelo pomembni, ker se za proizvodnjo tone titanovega dioksida porabi približno dve megavatni uri plina in 1,5 megavatne ure električne energije. To je znaten strošek v kalkulaciji končnega proizvoda. Strošek uravnavamo tako, da kupujemo električno energijo in plin za daljše obdobje, za dve do tri leta vnaprej, in se tako poskušamo vsaj deloma izogniti cenovnim šokom. Seveda pa se tako velikemu šoku, kot je bil lansko leto in se nadaljuje letos, nismo mogli v celoti izogniti. Strošek energentov znatno vpliva na končni strošek proizvoda in na našo dobičkonosnost.

Poslovne rezultate za lani boste objavili v sredo, 8. marca. Ali lahko kljub temu poveste kaj več o poslovanju podjetja v lanskem letu?

Za sabo imamo dve zelo uspešni leti. Leto 2021 je bilo rekordno v primerjavi s celotno zgodovino podjetja, leto 2022 pa bo znova rekordno. Rekorde dosegamo predvsem zaradi stanja na trgu titanovega dioksida leta 2021 in v prvi polovici leta 2022. Bila je visoka poraba, visoko povpraševanje in visoki transportni stroški konkurenčnih izdelkov iz Kitajske. Stroški za prevoz kontejnerja iz Kitajske v prvi polovici leta 2022 so presegali 15 tisoč dolarjev, medtem ko je običajna cena približno dva tisoč dolarjev. To je pomenilo zmanjšano konkurenčnost kitajskih proizvajalcev. V drugi polovici leta 2022 pa se je trend popolnoma obrnil. Soočeni smo bili z bistveno manjšim povpraševanjem v vseh naših glavnih segmentih – gradbeništvu, papirni industriji in v manjši meri v industriji plastičnih mas.

Po zlomu kitajskega nepremičninskega trga je tam povpraševanje precej upadlo in sedaj je višek ponudbe titanovega dioksida s kitajskim poreklom naprodaj drugod po svetu, tudi na evropskem trgu. Posledično se je cena v drugi polovici leta 2022 močno korigirala navzdol, kar je vplivalo na našo profitabilnost že v tretjem četrtletju in nato v četrtem.

Ali to nakazuje možnost globalnega ohlajanja gospodarstva, napoveduje recesijo? Kot dobavitelj industrije imate vpogled v prihodnje trende.

Redno smo v kontaktu s svojimi kupci, saj se za cene in količine pogajamo za vsako četrtletje. Že konec leta 2021 se je pokazalo prvo ohlajanje, predvsem pri segmentu gradbenih materialov za lastno uporabo, tako imenovani DIY (angl. do it yourself, op. a.). V času kovida se je poraba zelo povečala, ko so bili ljudje doma in renovirali stanovanja, hiše. Takrat so zaključna dela v gradbeništvu močno porasla. Konec leta 2021 je prišlo do normalizacije, v drugi polovici leta 2022 se je pokazalo ohlajanje v profesionalnem delu gradbeništva, pri načrtovanju novih projektov. Naši kupci so opozarjali na slabše povpraševanje tega segmenta. Svoje so dodali inflacija, zviševanje obrestnih mer centralnih bank in podražitve kreditov, s katerimi se financirajo gradbeni projekti. Ta kepa se sedaj vali in ohlajanje se še stopnjuje.

Morebitni obrat navzgor je v veliki meri odvisen od notranjega povpraševanja na Kitajskem, kar bo vplivalo na številne industrije po svetu, tudi na našo. Če bo tam prišlo do obrata, recesije v Evropi in drugod po svetu najbrž ne bo. Če pa obrata na Kitajskem ne bo, bomo še nekaj časa imeli klavrne številke bruto domačega proizvoda (BDP). Naša industrija je izrazito odvisna od rasti BDP, naš proizvod raste v skladu z njegovo rastjo.

Na katerih trgih bi lahko nadomestili padec prodaje?

Zaradi omejenih kapacitet smo prisotni predvsem na evropskem tržišču ter na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Nekaj malega prodamo tudi v Združene države Amerike (ZDA). V ZDA je stopnja ohlajanja manjša, vsaj v industrijah, ki jih mi zasledujemo. Na bližnjevzhodnih in afriških območjih pa so zelo dejavni Kitajci. To so tudi cenovno zelo občutljivi trgi. Ko je ponudba blaga primerna, vedno posežejo po cenejšem blagu. Ko pa je na trgu pomanjkanje, lahko prodamo tudi dražje blago. Za nas je torej toplo-hladno. Ob presežkih smo težko konkurenčni, ob pomanjkanju pa lahko realiziramo tudi dobre cene.

Cinkarna že leta dosega zelo dobro dividendno donosnost, v letu 2021 je znašala devet odstotkov. Kakšna bo za lansko leto?

Cinkarna je imela v zadnjih letih nadpovprečno dividendno donosnost, ne samo med slovenskimi borznimi družbami, ampak tudi v primerjavi z našimi konkurenti, nekateri med njimi kotirajo na newyorški borzi. V drugi polovici lanskega leta smo zaradi ohlajanja in potreb cinkarne po vlaganju sprejeli odločitev, da bomo za leti 2022 in 2023 spremenili dividendno politiko, tako da bomo namesto 75 odstotkov čistega dobička predhodnega leta delili 50 odstotkov čistega dobička predhodnega leta. To bo za našo panogo še vedno predstavljalo nadpovprečno dividendo. Sploh če upoštevamo, da bo leto 2022 zelo uspešno.

Kakšne investicije načrtujete?

Želimo odpraviti nekatera ozka grla, ki jih imamo v proizvodnji titanovega dioksida, s čimer bi lahko proizvodnjo dvignili s sedanjih 65 tisoč ton letno na 71 tisoč ton letno. Za obstoj proizvodnje moramo urediti več stvari. Sedaj se precej ukvarjamo z zagotavljanjem novega vira vode, saj proizvodnja titanovega dioksida zahteva velike količine tehnološke vode, ki jo sedaj zajemamo iz Hudinje. Podnebje se spreminja in soočeni smo s sušnimi obdobji. Nov vir si želimo zagotoviti trajnostno, tako da bi dodatno obdelali vodo iz lokalne čistilne naprave v Celju in jo ponovno uporabili v našem tehnološkem procesu. Poskusi že potekajo, in če se bo izkazalo, da bi bila tako obdelana voda primerna za nas, bi bil to vzorčen trajnostni primer – ne samo pri nas, ampak tudi širše.

Nujno je tudi energetsko prestrukturiranje glede na pomen energije in težave na energetskih trgih. Intenzivno investiramo v lastne sončne elektrarne. Sedem do osem odstotkov celotne porabe električne energije želimo nadomestiti z lastnimi viri. V proizvodnji žveplene kisline, kjer se sproščajo velike količine toplote, bi postavili turbino, s katero bi dodatno zagotovili vir električne energije za lastno porabo. Tudi ta projekt že teče. Računamo, da bi lahko do 20 odstotkov električne energije proizvedli sami.

Vašega podjetja se drži sloves onesnaževalca, predvsem iz preteklosti. Kakšno breme je vaše ime za podjetje in kako ravnate na tem področju varovanja okolja?

V zadnjih desetletjih je cinkarna tehnološko uredila svoje procese tako, da ustrezajo sodobnim standardom tovrstne proizvodnje. Še vedno spremljamo sodobne standarde in jih vsako leto uvajamo. Velik del naših investicijskih sredstev je namenjenih varovanju okolja. Ta imidž, kolikor še obstaja, je po mojem mnenju v glavnem stvar preteklosti. V tem trenutku ustrezamo vsem svetovnim standardom. A ves čas se moramo izboljševati. Letos in naslednje leto nameravamo postaviti novo strategijo, s katero bomo dodatno zmanjšali izpuste, vključno z izpusti ogljikovega dioksida.

Imate več kot 770 zaposlenih. Kakšna je vaša kadrovska politika? Odpuščate ali zaposlujete? Kako najdete kadre na slovenskem trgu dela?

Smo v stalnem iskanju določenega profila kadrov. Imamo relativno visoko povprečno starost v podjetju, precej zaposlenih se v prihodnjih letih odpravlja v zaslužen pokoj. Zato je ena od naših kadrovskih prioritet zagotoviti nasledstvo za ključne funkcije v podjetju. Iščemo predvsem specializirane tehnične profile, ki so ključni, da lahko uspešno obvladujemo celoten tehnološki proces. Vsako leto zaposlujemo kar nekaj novih ljudi, seveda pa imamo kar nekaj naravnega odliva. V zadnjih deset in več letih je cinkarna uspešno zviševala produktivnost, da je z manjšim številom zaposlenih naredila več, kar se pozna na naših bilancah.

Kakšen je pritisk na zvišanje plač zaradi inflacije?

V podjetju socialni dialog poteka stalno. Večkrat letno v formalizirani obliki, srečujemo se tudi mesečno na sestankih, na katerih drug drugega seznanjamo z razmerami. Visoka inflacija je seveda problem, a tudi za industrijo, na kar opozarjamo tudi naše sindikalne predstavnike. Inflacija na pragu tovarniških vrat je bila lani bistveno višja, kot je inflacija, ki jo zaznavamo končni potrošniki. Podjetja so bila soočena z bistveno višjim dvigom stroškov. Vseh stroškov pa seveda ni bilo mogoče prenesti v prodajne cene. Ko se ekonomija začne ohlajati, je možnost, da bi prevalili stroške na naslednjega v verigi, izredno majhna. V pogajanjih opozarjamo na to dejstvo. Pri plačah, vključno z regresom in božičnico, smo med najboljšimi delodajalci v Sloveniji in v regiji.

Kakšni so načrti za prihodnost?

Glavni izziv bo zadržati obseg prodaje v času ohlajanja ekonomije, da bomo lahko zagotavljali primerno dobičkonosnost družbe. Zato moramo izvesti projekte, ki sem jih naštel in ki znižujejo stroške. Predvsem energetske. Delujemo v ciklični panogi, zato je naša uspešnost odvisna od tega, v katerem delu gospodarskega cikla se nahajamo. Ocenjujemo, da smo sredi leta 2022 dosegli vrh cikla, ki se počasi – ali pa kar hitro – spušča. Uspešnost našega poslovanja bo temu primerna.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar