Ministrica Stojmenova Duh: Do svojih podatkov z eno izkaznico

Dr. Emilija Stojmenova Duh je v Maribor v začetku tisočletja prišla iz Severne Makedonije kot dijakinja programa mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor. Ostala je v mestu ob Dravi, diplomski in podiplomski študij je zaključila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Znana je kot odločna zagovornica povečanja števila mladih, še zlasti deklet, na področju študija tehnike; v tej vlogi se je v preteklosti tudi rada javno izpostavila.

Z nastopom nove vlade pod vodstvom Roberta Goloba in nedavno vladno reorganizacijo je postala ministrica za digitalno preobrazbo. Svoja strokovna prizadevanja bo lahko sedaj uresničevala kot političarka. 

Resor digitalne preobrazbe je svoje ministrstvo uradno dobil pred mesecem dni z vladno reorganizacijo; pred tem ste vodili službo za digitalno preobrazbo. Kako poteka organizacija ministrstva?

Na ministrstvu ostaja enako število zaposlenih, kot jih je bilo na službi vlade, torej 62 oseb. Še zmeraj čakamo na sprejem uredbe o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Ko bo sprejeta še uredba o organih v sestavi, bo prešel na naše ministrstvo še direktorat za informatiko, ki je trenutno del ministrstva za javno upravo. To je okoli 210 sodelavcev. Ne glede na to mi z njimi že sodelujemo in počasi sestavljamo organizacijske postopke in vsebine, ki jih je sicer pokrivalo ministrstvo za javno upravo.

Del ministrstva ste preselili v Maribor. Zakaj?

Že v koalicijski pogodbi je zapisano, da si bomo prizadevali za decentralizacijo. Zakaj v Maribor? Ne zato, ker sem jaz iz Maribora, ampak ker vidimo, da je tukaj veliko strokovnjakov s tega področja. Ne le jaz, tudi državna sekretarka je strokovnjakinja s tega področja in je iz Maribora. Tukaj je univerza, ki ima odlične tehniške fakultete, ki izobražujejo kadre s področja informacijskih tehnologij. Po navadi se morajo ti kadri, če ne dobijo službe v Mariboru, voziti v Ljubljano ali – še huje – v Gradec. Vožnja na delovno mesto vpliva tako na okolje kot na kakovost življenja in dela zaposlenih. V Mariboru že imamo superračunalnik, zgradili bomo novi podatkovni center, kadri so. Na tak način bomo zmanjšali število prevozov in ne nazadnje tudi stroške. S tem torej izpolnjujemo obljube, ki smo jih zapisali v koalicijski pogodbi.

Kje se trenutno nahaja Slovenija na področju digitalizacije?

To je eno najtežjih vprašanj, ker je odvisno, kaj natančno gledate. Najbolj splošen indeks, ki razvršča države na področju digitalizacije v Evropi, je tako imenovani indeks Desi (indeks digitalnega gospodarstva in družbe). Ta indeks gleda različne dejavnike: povezljivost, integracijo digitalnih tehnologij, človeški kapital in digitalne javne storitve. Po indeksu Desi je Slovenija na 11. mestu, torej nad povprečjem v Evropi. Seveda smo pri določenih zadevah boljši, pri določenih pa slabši, tudi od evropskega povprečja. Predvsem smo boljši pri povezljivosti, saj imamo v Sloveniji relativno dobro pokritost z internetom. Še posebej v urbanih središčih, pa tudi na podeželju. Če se primerjamo z ostalimi v Evropi, smo tukaj res v ospredju. Dobri smo tudi pri integraciji digitalnih tehnologij, kot so tehnologije v oblaku in umetna inteligenca, pa tudi pri uporabi odprtih podatkov.

Slabši pa smo pri digitalnih kompetencah, znanjih in veščinah. Po zadnjih podatkih ima samo 50 odstotkov prebivalk in prebivalcev osnovne digitalne kompetence; naš cilj do leta 2030 pa je vsaj 80 odstotkov. Zelo smo slabi na področju žensk, vključenih v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT). Pri številu diplomantov IKT smo pod evropskim povprečjem; in tudi pri digitalni preobrazbi malih in srednjih podjetij. Tu zaostajamo.

Digitalizacija je danes ključnega pomena v mnogih družbenih sektorjih, od gospodarstva do javnega sektorja, zdravstva, razvoja in inovacij itd. Katera področja ali projekte ste si v tem mandatu zadali za prioritete?

Ravnokar zaključujemo pripravo strategije Digitalna Slovenija 2030, potekajo zadnja medresorska usklajevanja. Ta strategija bi morala biti pripravljena že leta 2020, a ni bila. Naša prioriteta je, da jo sprejmemo in nastavimo cilje, kam gremo na tem področju. Definirali smo pet ključnih področij: infrastruktura, torej pokritost z internetom, digitalna vključenost in digitalne kompetence, digitalizacija gospodarstva, družba 5.0 in kibernetska varnost. Pozornost dajemo tudi podpornemu okolju in dvojnemu – zelenemu in digitalnemu – prehodu.

Pri vsakem področju imamo zastavljene cilje, do kdaj jih moramo izpolniti. Takoj ko bo strategija sprejeta, se bo pripravil še akcijski načrt, ki bo opredelil tudi finančne vire, potrebne za dosego ciljev. Naše ministrstvo koordinira dejavnosti. S to strategijo smo postavili svetilnik, da vidimo, kam želimo priti.

Vsak resor še vedno dela na svojem področju. Ministrstvo za zdravje je pripravilo strategijo za digitalizacijo zdravstva. Oni imajo svojo resorno strategijo. Strategija za digitalno gospodarstvo je narejena na ministrstvu za gospodarstvo. Nam pa je bilo pomembno, da v strategiji Digitalna Slovenija 2030 nastavimo ključna načela, se pogovarjamo o interoperabilnosti, kako bodo stvari med seboj povezane, o novih tehnologijah in tako naprej.

Zdravstvo, ki ste ga omenili, se zdi še precej analogno, če pogledamo na primer zdravstvene kartone. Bomo dobili digitalne zdravstvene kartone?

Marsikaj v zdravstvu je tudi že digitalizirano. Težava je v tem, da samo imeli veliko različnih informacijskih sistemov in nismo imeli povezanih podatkov in storitev znotraj zdravstva. Na začetku smo naredili temeljito analizo, kaj vse sploh obstaja. Ne samo v zdravstvu, ampak pri javni upravi nasploh. Da ugotovimo, kaj lahko uporabimo. Pogledali smo tudi, kako imajo zadeve urejene ostale države, ki so na tem področju bolj napredne. Recimo Estonija, Finska. Na podlagi tega sedaj nastaja novi zakon za digitalizacijo zdravstva.

Bloomberg Adria/Bojan Žalec

Ugotovili smo namreč, da so informacijski sistemu v javnem sektorju velikokrat bolj napredni od tistih, ki jih uporabljajo druge države, recimo Estonija, kjer so stari 20 let. Zdaj se sistemi povezujejo, podatki se odpirajo. Poleg tega bo elektronska osebna izkaznica na voljo tudi kot zdravstvena izkaznica. Do podatkov bomo lahko dostopali z eno izkaznico. Delajo se nadgradnje, na primer na zVEM, od tega tedna lahko vidite svoje bolniške liste, pogledate, kakšne so čakalne dobe … To se dogaja sproti. Glede digitalnega zdravstvenega kartona: podatki so, sedaj gremo v izvedbo.

Omenili ste digitalno osebno izkaznico. Včeraj smo poročali, da vodilno švicarsko podjetje za programsko opremo Netcetera prevzema slovensko podjetje Kamino, ki med drugim razvija programsko opremo za elektronske osebne izkaznice. Torej tudi slovenska informacijskotehnološka podjetja delajo na področju digitalnega prehoda.

V javni upravi ni dovolj razvijalcev, da bi sami razvijali te storitve – in to tudi ni namen. Namen je, da država sodeluje z gospodarstvom.

Ob nastopu mandata trenutne vlade ste v službi za digitalno preobrazbo odpravili oziroma spremenili nekatere ukrepe prejšnje vlade na področju digitalne vključenosti, na primer digitalne bone. Zakaj so bile spremembe po vašem mnenju potrebne in kakšna je vaša strategija za razvoj digitalnih veščin, tako med starejšimi kot na splošno?

Ugotovili smo, da je bil razpis za digitalno usposabljanje starejših neskladen z zakonom, ki je bil podlaga za ta razpis, saj ciljne skupine niso bile natančno opredeljene. Poleg tega je bil že sam zakon diskriminatoren, kar je v nasprotju z našo ustavo. Na to so nas opozorili zagovornik načela enakosti, varuh človekovih pravic, zveza društev upokojencev, veliko različnih skupin. In če je zakon diskriminatoren, je tudi razpis, pripravljen na podlagi tega zakona, diskriminatoren. Zato smo razpis razveljavili. V začetku leta je naša vlada sprejela novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Zavedamo se, da je bil zakon tako slab, da ga novela ne more bistveno izboljšati. Ampak smo vsaj odpravili ključne diskiminatornosti.

Imamo časovnico za pripravo novega zakona, ki bo v celoti na novo nastavljen. Verjamemo, da bo boljši. V njem so ciljne skupine bolje definirane. V preteklosti se na primer ni gledalo, kakšno je izhodiščno stanje; ali je nekdo digitalno pismen ali ne in kako bodo ti ukrepi pomagali pri dvigu digitalne pismenosti. Poleg ciljnih skupin imamo mehanizem za izposojo računalniške opreme; tukaj zasledujemo cilje krožnega zelenega gospodarstva. V mehanizmu za izposojo ali – širše rečeno – računalniškem skladu ne bo samo nova oprema, ampak tudi oprema iz javne uprave, ki se vsakih pet let odpiše. Velikokrat je šla tudi v uničenje, čeprav je še vedno delujoča in bo povprečnemu uporabniku prišla še kako prav. Poleg tega bodo ukrepi namenjeni različnim ciljnim skupinam. Ne bomo se osredotočili le na eno, na primer starejše ali mlajše, ampak bomo izhajali iz želje za dvig digitalne pismenosti, na primer učiteljev.

Nekatera delovna mesta bodo mogoče v prihodnosti izginila, zato ljudje ne bodo več dobili dela na svojem področju in jih bomo morali na novo izobraziti. Pripravili bomo tudi ukrepe za njih. V to smer torej gremo. Imeli bomo bolje opredeljene ciljne skupine in vrednost bonov bo višja, tako da bo omogočala nakup vsaj enega kosa računalniške opreme, na primer tablice. Boni bodo namenjeni ranljivim skupinam; tistim, ki si opreme res ne morejo privoščiti.

Pogosto je slišati, da nam primanjkuje IKT-strokovnjakov. Kolikšen je primanjkljaj in kakšne ukrepe načrtujete na tem področju?

Zadnje poročilo Umarja o produktivnosti pravi, da se kar 69 odstotkov podjetij v Sloveniji sooča s pomanjkanjem IKT-strokovnjakov. Pogosto se sploh nihče ne prijavi na razpis ali pa kandidati nimajo potrebnih izkušanj. To ni zgolj problem v podjetjih, IKT-strokovnjaki so še kako potrebni v javni upravi, tudi sami se soočamo s tem izzivom.

Ključni razlog je, da imamo v Sloveniji premalo IKT-diplomantov – le 4,1 odstotka vseh, ki končajo fakultete. Moramo povečati število študentov teh smeri. Po drugi strani pa jih lahko dobimo s prestrukturiranjem. Osmega marca začenjamo s projektom Ženske v IKT. Tukaj je Slovenija bistveno pod evropskim povprečjem. Če smo po splošnem indeksu Desi 11., smo na tem področju 17. Veliko ljudi torej obstaja, ki lahko dobijo znanje in kompetence in se potem zaposlijo v podjetjih. Dober primer je Češka, kjer imajo krajša usposabljanja in izobraževanja za poklice, ki jih podjetja potrebujejo. Izobraževanja potekajo v sodelovanju s podjetji, ki nato tudi zaposlijo ljudi, ki se izobrazijo v teh programih. Poleg tega je Slovenija država z le dvema milijonoma ljudi in bomo morali preprosto poiskati koga tudi od zunaj.

Na področju omrežij 5G je trenutna vlada ponovno odprla vrata kitajskemu podjetju Huawei, ki mu je prejšnja vlada omejila dostop do trga. Zakaj je prišlo do te spremembe in kako napreduje postavitev omrežij 5G?

Mi nismo odpirali ali zapirali vrat nikomur. Odločili smo se, da bomo zagotavljali enakovredne konkurenčne pogoje za vse ponudnike in se osredotočili  na varnost same opreme. V zakonu, ki ga je predlagala opozicija, se je gledalo na izvor, torej državo, od koder prihaja določen dobavitelj. Nam pa je bilo pomembno, ali je oprema dovolj varna za uporabo v določenih sistemih. S sprejetimi amandmaji koalicijskih strank se omejitve nanašajo na prepoved uporabe opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost, ne nanašajo pa se na prepoved sodelovanja določenih dobaviteljev pri zagotavljanju omrežij. To je vse, kar se je zgodilo. Sedaj ne gledamo izvora države, ampak specifikacijo opreme.

Pri omrežjih 5G je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) zadolžena za upravljanje s frekvencami. Agencija je leta 2021 izvedla javni razpis z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom. Gradnja omrežja celo prehiteva načrte; pričakujem, da bodo cilji doseženi pred rokom leta 2025.

Kakšni so cilji pri digitalizaciji javne uprave in kako izboljšati uporabniško izkušnjo v teh sistemih?

Konec lanskega leta je bila sprejeta strategija digitalnih javnih storitev, zdaj se pripravlja akcijski načrt, kjer so točno določeni časovnica, finančni in kadrovski viri. Za nas je izjemno pomembno, da je do leta 2030 sto odstotkov ključnih storitev na voljo tudi digitalno. Želim si, da 80 odstotkov prebivalk in prebivalcev tudi uporablja digitalno osebno izkaznico. Pri uporabniški izkušnji uporabljamo načeli "uporabnika v ospredje" in "k uporabniku usmerjeno načrtovanje in oblikovanje storitev". Tudi interoperabilnost bo veliko pripomogla. Predvsem pa bo pomembno, da ljudje storitve začnejo uporabljati. Že v letošnjem letu bomo naredili veliko kampanjo, da jih spodbudimo, da si naredijo elektronsko osebno izkaznico. Za to pa bomo morali razširiti njeno uporabo, ne samo v javni upravi, ampak tudi v zasebnem sektorju. Se že pogovarjamo s podjetji, kako bodo lahko uporabljala elektronsko osebno izkaznico. Predvsem pa si želimo vzpostaviti podporno okolje za tiste, ki ne bodo dovolj samozavestni za samostojno uporabo elektronskih storitev. Vemo, da nekateri pač ne bodo zmogli sami, zato bomo vzpostavili storitev, kjer jim bo nekdo pomagal.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar