Največji kitajski proizvajalec sončnih celic srebro zamenjuje z bakrom

Največji kitajski proizvajalec sončne opreme je začel izdelovati celice, v katerih namesto srebra uporablja baker. S tem odgovarja na močno rast cen plemenite kovine, ki od lani povzroča precejšnje pritiske v panogi.

Obrat družbe Longi Green Energy Technology Co. v provinci Shaanxi že deluje. V podjetju so ob tem sporočili, da gre za pomemben mejnik pri širši uporabi njihove tehnologije sončnih celic nove generacije.

Do spremembe prihaja po izjemnem skoku cen srebra. Januarja so te presegle rekordnih 121 dolarjev za unčo, kar je bilo skoraj trikrat več kot leto prej. Ker je solarna industrija ena največjih porabnic srebra na svetu in je lani predstavljala 17 odstotkov svetovnega povpraševanja, proizvajalci pospešeno iščejo cenejše nadomestne materiale.

Tudi baker je, podobno kot srebro, cenjen zaradi dobre prevodnosti. A čeprav se je cena srebra medtem znižala pod 60 dolarjev za unčo, se je tudi baker letos močno podražil. Kovini, ki ima pomembno vlogo v energetskem prehodu, je maja cena zrasla na rekordne ravni in presegla 14.000 dolarjev za tono.

Na rast cen bakra poleg pričakovanj o močnem povpraševanju vpliva tudi svetovno pomanjkanje rude. To kaže, da zamenjava materialov v času velikih nihanj cen surovin ne prinaša nujno preproste rešitve.

Longi je sporočil, da mu je novi obrat uspelo zagnati v treh mesecih. Celice Alloy Contact Matrix, ki jih tam proizvajajo, naj bi bile učinkovitejše.

Kljub temu odprtje novega obrata pomeni dodatno širitev v panogi, ki se že dlje časa spopada s presežnimi zmogljivostmi in velikimi izgubami. Poskusi industrije, da bi omejila presežno ponudbo, so imeli doslej le omejen učinek. Oblasti so zato nedavno uvedle strožje standarde za izdelke, s katerimi želijo izboljšati porabo energije in učinkovitost.

Na kratko

Kitajski reflacijski zagon je junija začel izgubljati moč, kar kaže, da so obeti za domače cene še vedno negotovi. Gospodarstvo se sicer postopoma izvija iz deflacije, vendar so se po umiritvi napetosti glede Irana znižale cene surovin, kar je ponovno oslabilo cenovne pritiske.

Kitajska centralna banka je opozorila, da gospodarstvo postaja vse bolj neuravnoteženo. Razmah umetne inteligence namreč povečuje razlike v rasti med posameznimi sektorji, čeprav banka pri denarni politiki za zdaj večinoma vztraja pri dosedanjem pristopu.

Po oceni Bloomberg Economics izvozno usmerjena industrijska dinamika v drugem četrtletju verjetno ni zadostovala za izravnavo šibkega domačega povpraševanja. Analitiki zato pričakujejo, da bo rast BDP zdrsnila pod spodnjo mejo ciljnega razpona za leto 2026, ki znaša od 4,5 do pet odstotkov. Kitajska je medtem kupila največ ameriške soje po novembru, kar kaže na nadaljevanje okrepljene kmetijske trgovine med največjima svetovnima gospodarstvoma.