Solarni paneli se selijo na balkone, računi Slovencev za elektriko tudi do 35 odstotkov nižji

Električna samooskrba, tudi če zgolj delna, postaja vse bolj privlačna strateška odločitev za vse več Slovencev. Ob višjih in bolj volatilnih cenah električne energije se gospodinjstva vse pogosteje soočajo z vprašanjem, kako omejiti izpostavljenost cenovnim nihanjem na energetskih trgih. Proizvodnja lastne elektrike – četudi v manjšem obsegu – prinaša neposreden učinek: nižji mesečni račun in večjo predvidljivost stroškov.

Do zdaj je bila takšna možnost predvsem domena lastnikov enodružinskih hiš z ustrezno strešno površino. V ospredje pa vse bolj stopajo tudi manjši sistemi, namenjeni urbanim okoljem, ki ob relativno nizki začetni investiciji obljubljajo merljiv mesečni prihranek. Ključno vprašanje ostaja, kako široko in pod kakšnimi pogoji so takšne rešitve dejansko izvedljive v praksi.

Martin iz Ljubljane se je za montažo dveh solarnih panelov na balkonu odločil iz povsem pragmatičnih razlogov. "Glavni povod je seveda mesečni prihranek," pravi. Ob tem pa izpostavlja še varnostni vidik: "Tudi kadar pride do kriznih situacij in izpadov, želim, da nam vsaj skrinje delajo." Na balkonsko ograjo je namestil dva panela. Strošek dveh solarnih panelov z nosilci je znašal približno 450 evrov, montaža pa dodatnih 250 evrov. 

Od naložbe pričakuje približno četrtinski prihranek pri mesečnem računu za elektriko. Izračun časa povrnitve investicije je sicer za vsakega uporabnika nekoliko drugačen, saj je odvisen od začetnega vložka, moči sončne elektrarne, njene lege in tudi uporabnikovih navad, od katerih je v največji meri odvisno, ali bo pridelana električna energija izkoriščena v celoti. Kljub tem spremenljivkam je Ljubljančan optimističen: "Po mojem izračunu se bo investicija povrnila v približno dveh letih," sklepa.

S solarnimi ploščami na balkonu lahko računamo na četrtinski prihranek pri mesečnem strošku za elektriko. Foto: Depositphotos

Balkonski sistemi beležijo več kot 100-odstotno rast

"Sončna energija je način, kako prihraniti denar in s tem pomagati okolju," navajajo pri podjetju Anker SOLIX, ki je del širše skupine Anker Innovations in deluje v industriji proizvodnje opreme za obnovljive vire energije. "Balkonski solarni sistemi so priljubljena možnost za tiste, ki nimajo veliko prostora na svojih strehah ali vrtovih, saj jih je mogoče enostavno namestiti na ograje balkonov."

Da balkonske sončne elektrarne predvsem v urbanem okolju postajajo vse bolj prepoznaven trend, potrjuje tudi David Mecilošek iz podjetja Velog, ki deluje kot distributer in prodajalec komponent za obnovljive vire energije. Po njegovih besedah vse več slovenskih gospodinjstev stremi k cenovno ugodnejšim in enostavnim rešitvam za znižanje stroškov elektrike.

"Gre za smiselno vstopno rešitev v samooskrbo, ki lahko v povprečnem stanovanju pokrije približno četrtino letne porabe," pravi Mecilošek in dodaja, da obenem opažajo tudi vse večje zanimanje za baterijske hranilnike – bodisi kot nadgradnjo obstoječih sončnih elektrarn bodisi kot kombinacijo ob nakupu nove balkonske elektrarne. Uporabniki želijo povečati lastno porabo proizvedene energije ter dodatno zmanjšati odvisnost od omrežja.

Poznavalci pričakujejo, da se bo povpraševanje ob nadaljnji rasti cen energije in večji ozaveščenosti še naprej krepilo. "Prodaja v letu 2025 se je v primerjavi z letom 2024 povečala za več kot 100 odstotkov, kar potrjuje, da gre za segment trga v izraziti rasti," trdi Mecilošek.

V podjetju Velog ocenjujejo, da lahko balkonski sistem moči približno 0,9 kWp za povprečno stanovanje v Ljubljani, ki letno porabi med 2.500 in 3.500 kWh elektrike, pokrije približno 25 do 35 odstotkov letne porabe. Ključno je, da gospodinjstvo proizvedeno energijo porabi sproti – za delovanje gospodinjskih aparatov, računalnikov, kuhanje ali ogrevanje vode z ustreznim krmiljenjem. Več kot je neposredne porabe v času proizvodnje, večji je finančni učinek.

Ob neposrednem prihranku pri energiji opozarjajo še na en, pogosto spregledan vidik: znižanje odjemne moči iz omrežja v času delovanja elektrarne. Ko balkonski paneli proizvajajo elektriko, del porabnikov napajajo neposredno, zato je neto odjem iz omrežja nižji. To pomeni, da se v sončnem delu dneva zmanjšajo konice porabe – na primer ob sočasnem kuhanju, delovanju pomivalnega stroja in računalnikov – kar se lahko pri določenih uporabnikih pozna tudi pri postavkah na računu, vezanih na obremenitev omrežja.

Povprečen prihranek na leto znaša okoli 200 evrov

"Skupno lahko uporabniki v povprečnem stanovanju v Ljubljani pri dobro nameščenem balkonskem sistemu moči 0,9 kWp realno računajo na okoli 200 evrov prihranka na leto, pri čemer je končni rezultat najbolj odvisen od orientacije balkona (jug, jugovzhod ali jugozahod so najbolj ugodni), prisotnosti senčenja in predvsem tega, koliko proizvedene energije nam uspe porabiti sproti," poudarjajo pri ljubljanskem podjetju Velog.

Na pomen lege balkona opozarjajo tudi na portalu Zeleni prehod, kjer izpostavljajo, da je zmogljivost mikro sončne elektrarne omejena že z razpoložljivim prostorom. Izkoristek sistema je neposredno odvisen od orientacije balkona glede na sonce, morebitnega senčenja ter drugih okoliških dejavnikov, ki vplivajo na osončenost.

Priporočajo, da se pred namestitvijo opravi ocena potenciala sončne energije na konkretni lokaciji, preverijo veljavni lokalni predpisi ter da se posvetujemo s strokovnjaki za sončne sisteme. Pri manjših, balkonskih postavitvah lahko že manjša odstopanja – na primer delna senca sosednje stavbe ali neoptimalna orientacija – občutno vplivajo na letni izplen in s tem na ekonomiko naložbe.

Trend balkonskih sončnih elektrarn se je začel v Nemčiji. Foto: Depositphotos

Do 600 vatov brez gradbenega dovoljenja

V urbanih okoljih, kjer je prostora malo, strehe pa veljajo za skupni del stavbe, se balkonske sončne elektrarne kažejo kot ena bolj praktičnih oblik delne samooskrbe. Stanovalcem omogočajo, da brez poseganja v strešno konstrukcijo ali skupne inštalacije namestijo manjši sistem na lastnem balkonu, in tako pokrijejo del svoje porabe elektrike.

Področje je v Sloveniji pravno urejeno s Pravilnikom o tehničnih zahtevah za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave, ki velja od decembra 2022. Dokument opredeljuje tako imenovane vtične proizvodne naprave – med katere sodijo tudi balkonske sončne elektrarne – ter določa tehnične pogoje za njihovo priključitev.

Pravilnik omogoča legalno in operativno enostavnejšo priključitev takšnih sistemov na notranjo inštalacijo objekta, pri čemer omejuje njihovo delovno moč na največ 600 vatov. Namen omejitve je zagotoviti varno obratovanje znotraj obstoječih nizkonapetostnih inštalacij ter preprečiti preobremenitve omrežja.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pojasnjujejo, da pravilnik ob ustrezni opremi zahteva obvezno prijavo distributerju 14 dni pred priklopom in skladnost z varnostnimi standardi. "Dovoljenja ali soglasja za vtično napravo niso potrebna, razen potencialnega soglasja večine etažnih lastnikov v primeru postavitve na večstanovanjski stavbi, kjer je treba slediti enotnemu videzu stavbe in pravilom glede postavljanja zunanjih elementov (zasteklitev balkonov, klimatske naprave ipd.), ki so določena v Stanovanjskem zakonu."

Majhen sistem, velik učinek: evropski razcvet balkonskih panelov

Trend balkonskih sončnih elektrarn ni zgolj lokalni pojav. V več evropskih državah je postal del širšega energetskega prehoda. Začel se je v Nemčiji, kjer so tako imenovane "Balkonkraftwerke" v nekaj letih iz nišne rešitve prerasle v množični pojav. Do sredine leta 2025 je bilo v državi registriranih več kot milijon takšnih sistemov, njihova skupna zmogljivost pa se meri v več sto megavatih decentralizirane proizvodnje.

Slovenski trg po obsegu za zdaj ne dosega nemškega, vendar smer razvoja sledi istemu vzorcu: kombinacija višjih cen elektrike, tehnološke dostopnosti in jasnejšega regulatornega okvira spodbuja zanimanje gospodinjstev, zlasti v urbanih okoljih.

Balkonske sončne elektrarne tako postajajo del širšega evropskega premika k razpršeni proizvodnji energije – majhnim, a številnim virom, ki skupaj prispevajo k večji energetski odpornosti, nižjim emisijam in postopni decentralizaciji energetskega sistema.