Zaradi visokih cen energentov, ki zvišujejo stroške obratovanja, je prvo večje slovensko podjetje Skupina Sij – Slovenska industrija jekla že napovedalo občutno zmanjšanje proizvodnje. Jeklarstvo je energetsko intenzivna industrija, cenovni pritiski pa temu primerno akutnejši.
V Evropi se je avgusta tekoča proizvodnja znižala tudi v gozdarstvu in proizvodnji papirja, kemični industriji, avtomobilski verigi, proizvodnji kovin in rud, gradbenem materialu, gradbeništvu in inženiringu. To so panoge, ki so velike porabnice električne energije, zato smo pri različnih slovenskih podjetjih preverili, za koliko višji bodo njihovi stroški in kako se bodo zavarovali pred visokimi cenami.
Elektrika – poslovna skrivnost?
Iz Petrola in Impola so nam odgovorili, da podatki o stroških električne energije predstavljajo poslovno skrivnost. To je še posebej zanimivo, ker je Matija Bitenc v intervjuju za Bloomberg Adria ob koncu avgusta pojasnil, da je Petrol ustrezne zakupe elektrike že opravil.
Preberi še
Sto dni vlade: Energetska draginja je Golobov 'glavni sovražnik'
Ob stotih dneh aktualne vlade so predsedniki koalicijskih strank predstavili doseženo.
08.09.2022
Minister Kumer: Popolnega energetskega 'lockdowna' ne bo
'Ne razmišljamo o tem, da bi zmanjševali porabo po podjetjih,' je zagotovil infrastrukturni minister Bojan Kumer.
12.09.2022
Skupina SIJ zmanjšuje proizvodnjo zaradi visokih cen energije
V zadnjem četrtletju letošnjega leta predvidevajo 40-odstotno zmanjšanje proizvodnje.
06.09.2022
Trg energentov se zaradi težav z likvidnostjo sooča z zlomom
Trgovanje z energenti v Evropi se utegne popolnoma sesuti, če vlade energetskim podjetjem ne bodo finančno priskočile na pomoč v višini 1.500 milijard ameriških dolarjev.
06.09.2022
Državni zbor sprejel poroštveni zakon za energetska podjetja
Družbam HSE, Gen energija in Geoplin bo vlada zagotovila do skupno 1,6 milijarde evrov poroštva za dostop do likvidnosti.
13.09.2022
"Tako elektriko v tem letu imamo, za naslednje leto pa imamo večji del že zakupljen, manjši del je še odprt. Ne pričakujemo, da bi zmanjkalo energije, če trg deluje, kar pomeni, da se vsi terminski posli dejansko tudi izvedejo. Bolj je vprašanje regulacije cene in mehanizma nadomestila," je takrat pojasnjeval Bitenc. Kdaj lahko podjetje določen podatek označi kot poslovno skrivnost, pišemo v ločenem članku.
Bitenc je v omenjenem intervjuju govoril tudi o stanju z energenti v slovenskem gospodarstvu. "Če smo lani imeli za gospodarstvo zakupljeno polovico elektrike za leto naprej, smo trenutno za drugo leto po naših ocenah nekje na ravni 20 odstotkov zakupljene električne energije," je konec avgusta ocenil Bitenc.
Država, na pomoč!
Zaradi visokih cen elektrike morajo nekatera podjetja proizvodnjo krčiti. Na pomoč kličejo tudi državo. "Vseh posledic hitro spremenljivega mednarodnega gospodarskega okolja in razmer na trgu energentov v tem trenutku ne moremo predvideti, a verjamemo, da je odločitev o optimizaciji proizvodnje zaradi izjemno visokih cen energentov v tem trenutku smiselna in pravilna," za Bloomberg Adria dodatno pojasnjujejo v skupini SIJ. Kot ocenjujejo, bo ohlajanje evropskega gospodarstva verjetno vplivalo na raven naročil v mesecih do konca leta, a poslovno leto bodo kljub temu zaključili pozitivno.
"Vrsta dogodkov je že v lanskem letu botrovala nestabilnosti na trgu zemeljskega plina ter povzročila naglo in verižno rast cen energentov. Učinek prvega vala podražitev smo uspešno absorbirali s terminskimi zakupi električne energije in zemeljskega plina v predhodnih obdobjih. V skladu s strategijo še naprej delno zakupujemo energente tudi za prihodnja leta," so zapisali v medletnem poročilu SIJ.
Ob tem so vključeni tudi v skupna prizadevanja za sprejetje ustreznih državnih ukrepov za reševanje energetske krize. Državni zbor RS je določene ukrepe že sprejel, na evropski ravni pa Evropska komisija ukrepov še ni sprejela.
"Pričakujemo tako takojšnje kot tudi sistemske ukrepe, kot ključne pa v gospodarstvu vidimo uvedbo kapice na ceno energentov, uvedbo kapice na cene energentov na evropski ravni vključno z odpravo odvisnosti cene električne energije od cene zemeljskega plina ter uvedbo začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest," so glede zahtev jasni v Steklarni Hrastnik, ki tako kot SIJ v pogovorih z vlado aktivno sodeluje prek Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
"Po naših izkušnjah si aktualna vlada prizadeva, da bi postavila regulatorni okvir, ki bi bil sprejemljiv za vse – državo, potrošnike, proizvajalce in trgovce z energenti," pravijo v Petrolu. Po njihovih besedah smo trenutno v obdobju velike negotovosti, "vendar verjamemo, da bo prišlo do konsenza, ki bo zagotovil dva temeljna cilja: preživetje in zanesljivo oskrbo".
Radeče papir: Za dobavo energentov iščemo cenovno najugodnejše pogoje
Papirna industrija je prav tako ena od energetsko in delovno intenzivnih panog. Prav zaradi tega trenutno dogajanje na evropskem trgu energentov močno vpliva na poslovanje družbe. "Seveda družba poskuša z različni preventivnimi in korektivnimi ukrepi zmanjšati vpliv teh nihanj na trgu energije in surovin ter pravočasno stabilizirati delovanje družbe, kar ji do sedaj tudi uspeva," pojasnjujejo v podjetju Radeče papir.
Zaenkrat poskušajo rast cen energentov v največji možni meri in z manjšim časovnim zamikom prevaliti v cene izdelkov in s tem na kupce. "Za sklenitev pogodb za dobavo energentov iščemo cenovno najugodnejše pogoje oziroma trenutek za sklenitev pogodbe. Trenutne razmere na trgu energije pa so tako skrajne, da pričakujemo ukrepe tako na državnem kot na evropskem trgu, ki bodo regulirali ekstremne razmere," so jasni v podjetju.
V zvezi s tem poleg državnih pomoči pričakujejo tudi ukrepe v zvezi z omejitvijo oziroma določitvijo maksimalne cene posameznih energentov. V lanskem letu je sicer podjetje izkazovalo čisto izgubo v znesku 2,9 milijona evrov, leta 2019 pa ga je dokapitaliziral arabski sklad Emkaan Holding.
Steklarna Hrastnik: Stroški električne energije so narasli za 80 odstotkov
"Kljub dolgoročnim pogodbam in pravočasnim zakupom so stroški električne energije v letošnjem letu narasli za kar 80 odstotkov. Načrtovanje poslovanja v prihodnosti je kljub politiki delnih zakupov oteženo ravno zaradi negotovosti na trgu energentov v EU," opozarjajo v Steklarni Hrastnik. Kot poudarjajo, so sicer vedno skrbno spremljali razmere na energetskih trgih in kupovali ključne energente po načelu dobrega gospodarjenja.
"Gospodarstvo je sicer v določeni meri vajeno nenehnih izzivov, nenehno spreminjajočih se tržnih razmer kot tudi pandemije. Trenutne krize takšnih razsežnosti, ki jo občuti predvsem gospodarstvo v EU, ki mu zaradi podivjanih cen energentov na globalnih trgih izjemno upada konkurenčnost, pa ni predvidel nihče," so jasni v steklarni.
Poleg tega se trudijo za čim bolj zeleno prihodnost, ki je po njihovem mnenju v trenutni situaciji postavljena pred velik izziv. "Konkurenti izven EU, ki okolje obremenjujejo z večkratnikom emisij, imajo bistveno boljšo stroškovno strukturo in stabilnejše vire energije. Zato se upravičeno sprašujemo, kakšna bo prihodnost zelene transformacije steklarske industrije v EU, če komisija, vlade in regulatorji ne bodo takoj in usklajeno ukrepali," so kritični v Steklarni Hrastnik. Ob tem poudarjajo, da podjetja za dosego cilja potrebujejo stabilno poslovno okolje.
Elektrika je pri Telekomu količinsko in stroškovno največji energent
"Prihodnja cena električne energije je izziv, s katerim se intenzivno ukvarjamo. Ukrepe sprejemamo na področjih, kjer jih lahko. Skladno s tem pripravljamo različne scenarije, je pa v tem trenutku nehvaležno napovedovati, koliko bodo stroški v prihodnje dejansko višji," so sporočili iz Telekoma Slovenije.
Kot pravijo, je električna energija njihov količinsko in stroškovno največji energent; v letu 2021 je strošek električne energije znašal 7,5 milijona evrov. "V primerjavi z letom 2020 smo porabo elektrike lani zmanjšali za dober odstotek. Poraba se je povečala predvsem na baznih postajah, in sicer zaradi nadgradenj kapacitet na novejše mobilne generacije, zaradi rasti mobilnega prometa in večje porabe naprav drugih uporabnikov v naših prostorih," pojasnjujejo na Telekomu.
V podjetju imajo sicer zasnovan sistem energetskega upravljanja, ki omogoča učinkovit nadzor rabe energije in vključuje 2.400 merilnih mest, 85 lokacij z ogrevalnimi napravami in več kot 12 tisoč podatkovnih entitet. "Rezultati mednarodnih primerjav v okviru panožnega združenja evropskih IKT-operaterjev ETNO (ETT – Energy Task Team) kažejo, da smo po dosežkih na področju energetske učinkovitosti primerljivi z večjimi evropskimi operaterji," poudarjajo na Telekomu.
Kot so zapisali v medletnem poročilu, so bili prihodki nižji zaradi prenehanja dobavljanja električne energije končnim uporabnikom. Elektriko so nehali tržiti s 1. januarjem 2022. "Konec letošnjega leta se izteka petletna pogodba o sodelovanju pri nakupu električne energije, zato smo se z namenom racionalizacije poslovanja in nadaljnjega osredotočanja na razvoj najsodobnejših IKT-storitev odločili, da elektrike ne bomo več tržili," so sporočili iz Telekoma Slovenije.
Tveganje visokih cen so za letošnje leto v Krki delno omejili
Ker so razmere na energetskem trgu že od preteklega leta vse prej kot enostavne in zelo nepredvidljive, so v Krki pričeli aktivno izvajati dodatne organizacijske in tehnične ukrepe za boljšo energetsko učinkovitost, da bi v največji meri zajezili povišanje stroška za energijo.
"Skladno z interno poslovno strategijo zakupovanja energije pred obdobjem dobave smo tveganje visokih cen za letošnje leto delno omejili. Visoki cenovni nivoji se na trgu nadaljujejo, zato bo to na nas vplivalo tudi v prihodnjem letu," napovedujejo v našem največjem farmacevtu.
Kot še poudarjajo, vpliv visokih cen energentov v poslovanju podjetja upoštevajo sproti. "Redno skrbimo za energetsko učinkovito obratovanje in energetsko učinkovito investiranje z upoštevanjem analize stroškov v celotni življenjski dobi naprave," navajajo v Krki. Med drugim so v zadnjih mesecih o učinkoviti rabi vseh vrst naprav in energetskih sistemov aktivneje izobraževali tudi zaposlene.