Državni zbor sprejel poroštveni zakon za energetska podjetja

Državni zbor je na današnji izredni seji soglasno sprejel zakon, po katerem bo država za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom družbam HSE, Gen energija in Geoplin zagotovila do skupno 1,6 milijarde evrov poroštva za dostop do likvidnosti za trgovanje z elektriko in nakup plina izven EU.

Energetski sektor se sooča z eno največjih kriz. Cene energentov, predvsem plina, so poletele v višave. Cene emisijskih kuponov rastejo. Pričakovano so cene električne energije rekordno visoke. Ob tem je energetska podjetja prizadela še suša, ki se je kazala v manjši proizvodnji in večji potrošnji zaradi večjih potreb po hlajenju. Slovensko energetiko bo oktobra prizadel še remont krške nuklearke.

Država bo prizadetim energetskim podjetjem zagotovila poroštvo pri najemanju kreditov, to je pri kreditih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga EU. Poroštva so predvidena za družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE), Gen energija s povezano družbo Gen-I in Geoplin.

Omenjena podjetja bodo upravičena do poroštva države v višini 80 odstotkov obveznosti iz naslova najetih kreditov:

• HSE do skupne višine 800 milijonov evrov glavnic,
• Gen energija in Gen-I do skupne višine 400 milijonov evrov in
• Geoplin do skupne višine 400 milijonov evrov.

Vlada je zakon predlagala, da bi tem podjetjem, ki so stebri slovenskega elektroenergetskega in plinskega sistema, zagotovila zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujejo za pokrivanje ekstremnih likvidnostnih obremenitev, do katerih prihaja v energetski krizi. Z rastjo cen energentov se namreč zvišuje tudi zahtevano denarno kritje, ki ga družbe potrebujejo za izvajanje borznih poslov. Družbe za kritja potrebujejo vedno več sredstev, saj se njihova višina zvišuje sorazmerno s cenami energentov. Geoplin bo lahko s poroštvom najel sredstva za nakup zemeljskega plina zunaj EU, razen v Rusiji.

Državni zbor je sprejel tudi interventni zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Ta bo veljal do konca leta 2025 in temelji na štirih stebrih: zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije. Eden od temeljnih ciljev interventnega zakona je po pojasnilih infrastrukturnega ministrstva povezati elektroenergetski sistem in sistem oskrbe s plinom, da bosta pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva, podjetij in javnega sektorja delovala usklajeno in da se bodo tudi krizna bremena razporedila med družbe iz obeh sistemov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar