"Mogoče bo pri podjetjih kakšno trošilo treba začasno zmanjšati ali izklopiti, kar pa ne pomeni, da bi izklopili celo podjetje," v pogovoru za Bloomberg Adria TV zagotovil infrastrukturni minister Bojan Kumer. Po njegovih besedah popolnega energetskega zaprtja ne bo, saj ne razmišljajo o zmanjševanju po podjetjih. Med drugim je povedal tudi, kolikšna je verjetnost, da bo Evropska komisija uvedla kapico na cene plina.
Zadnje čase se vse glasneje govori o energetskem "lockdownu". Katera podjetja bomo zaradi varčevanja ugasnili?
"O tem se res zelo veliko govori. Na nek način je to dobro, da se bodo podjetja lahko pravočasno pripravila na eventuelno zmanjšanje dobave posameznih energentov, tudi zemeljskega plina, in mogoče, v skrajnem primeru tudi na zmanjšanje električne energije. Ne razmišljamo pa o tem, da bi zmanjševali porabo po podjetjih, ampak skladno s programom zmanjševanja najprej na prostovoljni bazi, potem pa še na obvezni bazi, ampak po posameznih trošilih. To pomeni, da se bo mogoče pri podjetju kakšno trošilo skladno z uredbo, ki je že sklenjena in jo prenavljamo, zmanjšalo oziroma izklopilo, kar pa ne pomeni, da bi izklopili celo podjetje."
Preberi še
Katere panoge so najbolj na udaru zaradi energetske draginje
'Le še dejavnosti z visoko produktivnostjo so ubežale energetski draginji,' je zapisal ekonomist Bojan Ivanc iz GZS.
12.09.2022
Mervar, Eles: Podjetja naj počakajo z zakupom elektrike
Direktor Elesa Aleksander Mervar slovenskim podjetjem svetuje, naj elektriko kupujejo sproti.
06.09.2022
Ukrepi za blažitev draginje bodo letos stali 650 milijonov evrov
Od začetka epidemije je bilo za protikoronski ukrepe iz državnega proračuna namenjenih 5.430 milijonov evrov.
05.09.2022
Imate zaveze, da bo Evropska komisija med ukrepe vključila kapico na cene plina? Lahko še pride do sprememb?
"Komisija bo morala priti z dokumentom, v katerem bo v predlog vključila kapico na cene plina in tudi druga dva ukrepa, za katera se Slovenija najbolj zavzema. To bo seveda njihov predlog, in če bo premalo ambiciozen, bomo zagotovo ne samo mi, ampak z drugimi državami članicami ukrepe dodatno argumentirali in dopolnili. Slovenija se torej zavzema za kratkoročen takojšnji poseg z varovalkami na energetske borze, likvidnostni mehanizem na evropskem nivoju in srednjeročno preoblikovanje modela trga energije."
Podjetja vse bolj poudarjajo, da si ne moremo privoščiti elektrike po trenutnih cenah.
"Gre za povsem različna tolmačenja: Imamo trenutne cene elektrike za leto vnaprej; to ne pomeni, da so to cene, ki jih plačujejo podjetja, ampak so trenutne ponudbe. Absolutno se zavedamo, da če bi bila trenutna cena sprejeta in bi podjetja februarja dobila prvi račun za januar, tržnih cen, ki jih danes vidimo za prihodnje leto, nobeno podjetje v Evropi, ne samo v Sloveniji, ne more plačevati. Ravno zato želimo ta problem na evropski ravni čim bolje nasloviti; in če bomo uspešni na evropskem nivoju, bo veliko lažje na nacionalni ravni."
Je ukrep kapice na cene plina realen? Nekatere države članice so predlogu nasprotovale.
"Države članice, ki nasprotujejo, so v manjšini. V petek smo se pogovarjali in sta samo še dve proti. Nemčija je spremenila svoje stališče in je pogojno za, kar je velik premik. To nas veseli."
Kako realno pa je, da boste ustregli zahtevam slovenskih podjetij?
"Želje, če ne celo zahteve slovenskih podjetij so dovolj jasne: Želijo si kapico in maksimalno, navzgor zamejeno ceno, ki jo lahko plačujejo. To moramo nasloviti na evropski ravni, da bomo imeli enotno evropsko rešitev in da bo zagotovljena maksimalna, navzgor omejena cena na veloprodajni ravni. Potem bo od vsake države posebej odvisno, kako in v kakšnem deležu se bo ta cena prelila na drobnoprodajno ceno. Nižje kot bo ta limita na veloprodajni ravni, lažje bo potem vsaki državi članici prevaliti to na drobnoprodajno ceno. Kapica na veleprodajni ceni mora biti – ali vsaj mora biti za tehnologije iz plina –, da ne bo električna energija, ki se proizvaja iz plina, diktirala cene za celoten tržni signal za električno energijo."
Koliko manevrskega prostora ima vlada pri oblikovanju ukrepov?
"V najhujšem primeru, če na evropskem nivoju ne dosežemo nič, je lahko letni strošek tudi deset milijard evrov. O tej številki je govoril že premier Golob na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Zato želimo ta strošek zmanjšati na sprejemljivi dve milijardi, ker to lahko vsaka država članica preživi. Manevrski prostor je večji, če smo uspešnejši na evropski ravni. Manjši pa bo, če bomo na evropski ravni manj uspešni. To velja za vse vlade v EU."