Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je letos že 23. podelila nacionalna priznanja za najboljše inovacije v Sloveniji. Zlata priznanja so prejeli v družbah Roto, SIJ Acroni, Tab Systems, Iskra Pio, Krka, Steklarna Hrastnik, Impol 2000, Microbium, Novartis in Keko-oprema.
Čeprav sodelujoča in nagrajena podjetja predstavljajo zgled, pa Slovenija v inovacijah zaostaja za evropskim povprečjem in na lestvicah konkurenčnosti celo pada, zato imajo tovrstne podelitve priznanj še toliko večjo vlogo pri spodbujanju razvoja.
Država za inovacije namenja več - pohvalijo se, da celo največ v zgodovini -, gospodarstveniki pa še čakajo na razpise, ki bi državne investicije prelili v konkretne projekte. Kot je v oddaji Spotlight na televiziji Bloomberg Adria dejala Katja Pokeržnik iz Koroške gospodarske zbornice, ki tudi vodi projekt inovacij, "obstajajo mnoge administrativne ovire, a gospodarstveniki nestrpno pričakujemo razpise, ki jih bo objavila razvojna agencija Aris". Razumejo, da to ne more biti čez noč, a "pomembno je, da bodo ta sistemska sredstva zagotovljena in se bodo še povečevala".
Podjetja morajo tudi sama za investicije namenjati več, manjka tudi tvegan kapital, pravi sogovornica, več je treba narediti na povezovanju institucij in gospodarstva, zgledi so že v sosednji Avstriji. Na dogodku smo vseeno lahko videli, da imajo slovenska podjetja kaj pokazati. "Inovativnost je gibanje," pravi Pokeržnik. Letošnji izbor je bil zelo pester, saj je bilo prijavljenih rekordnih 245 inovacij. Sodelujoče družbe ustvarijo 18 milijard prometa, od tega 14,7 milijarde v tujini in ustvarijo tri četrtine slovenskega izvoza, zaposlujejo pa več kot 53 tisoč ljudi.
Rdeča nit letošnjega dneva inovativnosti je 'Z novimi tehnologijami do neba', predvsem zaradi slovenskega članstva v Cernu in Evropski vesoljski agenciji, ki odpirata nove priložnosti. "To smo izpostavili, da bi podjetja spodbudili, da razmišljajo, da to nista le znanstvena foruma, ki nista za manjša podjetja, ampak, da lahko mnogi najdejo priložnosti." Podobne priložnosti lahko podjetja pričakujejo tudi od povečanih vlaganj v obrambo.
"Nam je v krvi, da razvijamo zadeve" pa je v oddaji Spotlight dejal Andraž Rumpret iz družbe Iskra Pio, kjer so zlato priznanje prejeli za inovacijo JetLoad steri Isolator. Ta produkt je edinstvena rešitev za sterilno in varno dodajanje praškastih surovin v farmacevtske procese brez tveganja kontaminacije, v razvoj inovacije pa so vložili nekaj čez 600 tisoč evrov. Rumpret je povedal, da so izdelek razvili za znanega kupca iz farmacije, a rešitve lahko tržijo tudi naprej.
Podobno ravnajo tudi pri drugih inovacijah, v katere vlagajo med šest in deset odstotki letne realizacije. Finančne možnosti za "inovacije na zalogo" so namreč omejene. Univerze in inštituti imajo namreč raziskave in razvoj 100-odstotno sofinancirane s strani države, podjetja, ki uspejo na razpisih, pa običajno le do 40-odstotno. Sicer je Rumpret zelo pohvalil sodelovanje z univerzami in inštituti.
Če veš, kaj iščeš, sodelovanje poteka dobro, prav tako prenos znanj v gospodarstvo in obratno. "Nagrada je tudi spodbuda za naše inženirje pri njihovem delu, imajo večje veselje pri razvoju, čeprav je to dvorezen meč, saj potem nanje prežijo tudi lovci na glave," je bil iskren Rumpret. Pomanjkanje ustreznih inženirskih kadrov je sicer eden glavnih izzivov vseh, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...