Trg energentov se zaradi težav z likvidnostjo sooča z zlomom

Trgovanje z energenti v Evropi se utegne popolnoma sesuti, če vlade energetskim podjetjem ne bodo finančno priskočile na pomoč pri pozivih h kritju (margin call, angl.) v višini 1.500 milijard ameriških dolarjev. 

Ali morda evropske energetske družbe čaka celo t. i. "trenutek Lehman"? Gre za referenco na ameriško investicijsko banko Lehman Brothers, ki je s svojim propadom septembra leta 2008 zaznamovala začetek finančne krize, ki je v nekaj letih zajela ves svet. 

Opozorilo o skorajšnjem zlomu trga z energenti prihaja je objavilo norveško energetsko podjetje Equinor. 

Najhujša energetska kriza v tem tisočletju, ki jo spremljajo vse višji računi in podivjana inflacija, dobesedno požira kapital za jamstva pri transakcijah z energenti ob nihanju cen. S tem se veča pritisk na vodilne v Evropski uniji, da posredujejo in preprečijo zlom trga. 

Zavarovanje za izjemen skok cen

Številna energetska podjetja imajo velike težave pri zagotavljanju pozivov h kritju. Gre za obvezna dodatna sredstva, ki jih zahtevajo energetske borze kot dodatno zavarovanje in jamstvo za trgovalne pozicije, ko cene izjemno poskočijo.

To energetske družbe sili, da si zagotovijo več milijard dolarjev vredne kreditne linije, k višjim stroškom pa seveda prispevajo tudi vse višje obrestne mere. 

"Likvidnostna podpora bo vsekakor potrebna," je za Bloomberg v Milanu v Italiji povedala Helge Haugane, podpredsednica enote za zemeljski plin in elektriko pri podjetju Equinor. "Če morajo podjetja zbrati toliko denarja, to pomeni, da likvidnost na trgu presahne, kar seveda ni dobro za del trga z zemeljskim plinom."

Trg ne opravlja svoje funkije

Načrti EU za poseg na trg energentov bi po njenem mnenju morali vključevati predvsem trg z izvedenimi instrumenti. Za Equinor bi bila kapica na ceno elektrike "smiselna", saj trgi z elektriko delujejo pretežno na lokalni ravni. Posegi na trg zemeljskega plina pa bi bili zelo zahtevni, saj gre za globalno tržišče. 

"Na ravni Evropske unije je treba reformirati energetski trg, ki danes ne opravlja več svoje funkcije," je na ponedeljkovem vrhu vlade in gospodarstva dejal slovenski premier Robert Golob.

Bloomberg

 

Evropa se mora na primer boriti z azijskimi državami, da zagotovi pošiljke LNG – utekočinjenega zemeljskega plina. Glavni problem trga z zemeljskim plinom je pomanjkanje dobave, ki se je še zaostrilo po sporočilu ruskega Gazproma, da ne bo obnovil dobave Evropi po plinovodu Severni tok 1.

Palčki in velikani

O vse večji potrebi po likvidnosti oziroma po dodatnemu denarju priča tudi primer s Finske, kjer je tamkašnje energetsko podjetje Fortum prejelo 2,35 milijarde evrov premostitvenega financiranja. Švica je energetskemu podjetju Axpo, ki proizvaja obnovljive vire in trguje z njimi, zagotovila štiri milijarde švicarskih frankov dodatnega denarja. Axpo denarja še ni uporabil. 

Finska je že v nedeljo opozorila pred t. i. "trenutkom Lehman". Skupaj s Švedsko sta svojim energetskim družbam zagotovili 33 milijard ameriških dolarjev v obliki posojil in kreditnih jamstev. Proizvajalci elektrike in trgovci z energenti so se že lani soočali s pozivi h kritju, vendar se zdijo tiste težave kot palčki v primerjavi s tem, kar se dogaja letos. Zdaj so tudi vladne palače dosegla opozorila, da bo potrebna pomoč države, če bodo cene vztrajale pri tako visokih ravneh. 

Kaj, če bo še huje?

"Iz podjetij že dlje časa izteka denar kot divja reka, in sicer predvsem zaradi pozivov h kritju in zahtevah za dodatno zavarovanje," je za Bloomberg dejal Kristian Ruby, generalni sektretar Eurelectric, združenja proizvajalcev elektrike. "Zato se postavlja vprašanje, kaj pa, če bo še huje. Vlade se morajo pripraviti, da se bodo spopadle s takšnimi razmerami in priskočile na pomoč podjetjem v likvidnostnih težavah, sicer obstaja tveganje, da padec enega sproži učinek domin – in potem bodo padali drugo za drugim."