Norveški proizvajalec gnojil Yara krči proizvodnjo amonijaka

Pomanjkanje gnojil v Evropi se je še zaostrilo. Norveški velikan na področju Yara International je včeraj sporočil, da bodo morali zaradi visokih cen zemeljskega plina zmanjšati izkoristek zmogljivosti pri proizvodnji amonijaka.

Podjetje bo svojo proizvodnjo v Evropi znižalo na 35 odstotkov zmogljivosti, so sporočili. Letna proizvodnja bo tako v njihovih evropskih proizvodnih obratih nižja za 3,1 milijona ton amonijaka in štiri milijone ton končnih produktov (1,8 milijona ton gnojil urea, 1,9 milijona ton nitratov in 300 tisoč ton gnojil NPK). Zemeljski plin je ključna surovina pri izdelavi dušikovih gnojil, tudi amonijaka.

"Yara bo, kjer je to mogoče, uporabila svoj globalni sistem proizvodnje in pridobivanja virov z namenom optimizacije operacij in doseganja ravni povpraševanja. To vključuje nadaljnjo proizvodnjo nitratov z uporabo uvoženega amonijaka, ko bo to izvedljivo. Še naprej bomo spremljali situacijo in se prilagajali pogojem trga," so zapisali v izjavi za javnost.

Proizvodne reze so že napovedali drugi večji proizvajalci gnojil v Evropi. Poljski kemični velikan Grupa Azoty je prav tako zmanjšal proizvodnjo amonijaka zaradi visokih cen plina, podjetje Anwil, del naftne družbe PKN Orlen, pa jo je popolnoma zaustavilo. V juliju je deset proizvodnih obratov po Evropi zaprlo svoja vrata oziroma zmanjšalo proizvodnjo, pravijo pri združenju evropskih proizvajalcev gnojil Fertilizers Europe.

Trenutno je ceneje uvažati amonijak v Evropo kot ga proizvajati lokalno, ugotavljajo pri svetovalni družbi CRU Group, ki se ukvarja s področjem rudarstva, kovin in gnojil.

"Lokalni proizvajalci gnojil so obenem ključni proizvajalci nitratnih gnojil, katerih dostopnost na svetovnih trgih je (z izjemo Rusije) omejena. Nitratna gnojila so bolj okolju prijazna in mnogo bolj primerna za evropsko podnebje kot urea, ki je dostopna na svetovnih trgih," še pojasnjujejo pri združenju.

Dobri poslovni rezultati za podjetje v težavah

Yara, ki ima sedež v Oslu, je v prvem polletju leta 2022 poslovala uspešno. Zabeležili so 12,4 milijarde evrov prihodkov, skoraj dvakrat več od sedmih milijard evrov v istem obdobju lani. Čisti dobiček podjetja je ob polletju znašal 1,6 milijarde evrov, lani pa dobrih 500 milijonov evrov, sodeč po polletnem poročilu.

Velja omeniti tudi, da so dobičke potrojili kljub manjši proizvodnji tako amonijaka kot končnih produktov (vseh vrst gnojil), manjši dobavi produktov in visokim stroškom energije. V svojih evropskih obratih so beležili v povprečju štirikrat višjo ceno plina kot v enakem obdobju lani. Skupni stroški obratovanja so se glede na leto prej skoraj podvojili, povečanje pa je skoraj v celoti posledica višjih stroškov surovin, še razkriva polletno poročilo družbe.

Industrija poziva k zagotovitvi energetske oskrbe

Proizvodni rezi v industriji gnojil razkrivajo, kakšen vpliv imata pomanjkanje in visoka cena plina tako na položnice gospodinjstev kot na delovanje industrijskih odjemalcev. Krčenje proizvodnje gnojil skrbem o energetski krizi dodaja še grožnjo manjših žetev in rastočih cen hrane v bližnji prihodnosti.

"Voditelji Evropske unije in držav članic morajo zagotoviti, da plin teče tja, kjer je najbolj potreben, pri čemer morajo zaščititi domače uporabnike in dati prednost ključnim sektorjem gospodarstva," je dejal Jacob Hansen, generalni direktor Fertilizers Europe.

Veleprodajne cene gnojil so po ruski invaziji na Ukrajino poskočile na večletne vrhunce, saj je Rusija ena največjih svetovnih izvoznic vseh najpogosteje uporabljanih gnojil in povezanih surovin, tudi zemeljskega plina. V zadnjih tednih so cene padale, a se ta trend z okrnjeno evropsko proizvodnjo obrača.

"Če se bo razpoložljivost zemeljskega plina še poslabšala, Evropa tvega, da bo prišlo do pomanjkanja gnojil, kar bo v prihodnji sezoni vplivalo na evropsko kmetijstvo. Zato je ključno, da vlade EU in držav članic prepoznajo naš sektor kot ključnega," je še dodal Hansen.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar