Božičkova rast tradicionalno nosi dobičke – jo lahko pričakujemo tudi letos?

Preden se borze poslovijo od izjemno donosnega leta 2025, jih čaka še težko pričakovana odločitev ameriške centralne banke Fed, ki bo 10. decembra odločala o obrestnih merah. Čeprav je izid zadnje letošnje odločitve nekoliko manj predvidljiv kot nedavni obrestni ukrepi banke, trgi kljub temu stavijo na uspešen december.

Zadnji dnevi leta so na globalnih borzah tradicionalno celo tako uspešni, da se je zanje uveljavil izraz Božičkova rast (angleško Santa Clause Rally). Ta se nanaša na stabilno rast borznih tečajev v zadnjih petih trgovalnih dneh decembra in prvih dveh trgovalnih dneh januarja. Temu pritrjuje tudi statistika. Če pogledamo donose ameriškega indeksa S&P 500 za vsako posamezno leto od leta 1950, je indeks v tem sedemdnevnem obdobju v povprečju pridobil 1,3 odstotka in bil 79 odstotkov časa pozitiven. V 73 odstotkov primerov je končal celo višje, kar je najvišja stopnja pozitivnosti v katerem koli mesecu.

"December je, zgodovinsko gledano, eden najmočnejših mesecev za trge, to leto pa se je začelo z mero optimizma zaradi pričakovanj, da bi leto 2026 lahko prineslo nižje obrestne mere," je povedal vodja trgov pri Bloombergu Adria Matej Vujanić. "Vendar pa glede na letošnji makro okvir, razpoloženje potrošnikov in dinamiko praznične porabe ostaja odprto vprašanje, ali se bo znani sezonski vzorec dejansko ponovil," je dodal.

Dejavniki, ki prispevajo k temu prazničnemu vzponu delnic, vključujejo praznični optimizem, manjše trgovalne količine, izkoriščanje davčnih izgub in prilagoditve institucionalnih portfeljev, navajajo pri globalnem fintech podjetju Plus500. To je tudi čas, ko so institucionalni vlagatelj na oddihu, kar pomeni, da trge poganjajo mali vlagatelji, ki so na splošno bolj bikovski. Poleg tega, da Božičkova rast označuje uspešno trgovalno obdobje, ga trgovci uporabljajo tudi kot zgodnjo napoved za to, kaj se lahko zgodi v novem letu.

Decembra je veselo tudi v Evropi. Od uvedbe referenčnega indeksa blue chipov v regiji leta 1987 je EURO STOXX 50 v decembru zabeležil povprečno rast v višini 1,87 odstotka. To pomeni, da je božično obdobje drugi najboljši mesec v letu, takoj za novembrom, ko rast zgodovinsko znaša 1,95 odstotka. DAX, vodilni nemški indeks, pa je v zadnjih 40 letih v decembru dosegel povprečno donosnost 2,18 odstotka, kar je le malo manj od aprilske donosnosti 2,43 odstotka, so pisali pri Yahoo News.

Bo Božiček prinesel rast tudi letos?

"Sezonskost, stabilna poraba kljub slabi razpoloženosti in pozicioniranje ob koncu leta so ustvarili pogoje za letošnjo Božičkovo rast, ki bo najverjetneje potekala v drugi polovici meseca," je za Bloomberg napovedal Mark Hackett iz družbe Nationwide.

Skylar Montgomery Koning z Bloomberga je medtem povedala, da bodo za letošnjo Božičkovo rast potrebne dobre novice in pozitivni signali, ki pa so trenutno pogojeni z denarno politiko.

Da bi imela Božičkova rast trdne temelje, bomo proti koncu meseca verjetno potrebovali nekaj pozitivnih makro presenečenj, zlasti na področju inflacije in porabe, saj brez dodatnih spodbud sezonskost sama po sebi morda ne bo dovolj, pravi analitik Vujanić. Novembrski makro podatki bodo čez lužo objavljeni po zasedanju Feda in pred božičem, poročilo o zaposlenosti 16. decembra, poročilo o inflaciji pa 18. decembra.

"Zaradi pozitivnega ozadja udeleženci na trgu povečujejo dolge pozicije in se pripravljajo na morebitno Božičkovo rast, saj vsi pomembnejši sektorji in domači referenčni indeksi napredujejo, razen zdravstvenega sektorja," je pred dnevi za Bloomberg povedal José Torres, višji ekonomist pri Interactive Brokers.

Bloomberg

 

Kljub temu nekatere skrbi ostajajo. Prehodno obdobje od novembra je bilo nestabilno, saj so glavni ameriški indeksi dosegli slabše rezultate, kar je posledica strmega upada indeksa Nasdaq. Evropski indeks Stoxx 600 je ohranil dobičke, tako da je november postal peti zaporedni mesec rasti. Tudi tehnološke delnice so trpele izgube, saj se je na svetovnih borzah pojavila zaskrbljenost glede vrednotenja delnic umetne inteligence (AI) in načrtov porabe, razmere na borzah pred božičem povzemajo pri CNBC.

Ena izmed izjem pri Božičkovi rasti je bil prav lanski december, ko je indeks S&P 500 kljub celoletnemu vzponu (+23,3 odstotka) zabeležil 2,4-odstotni upad. Takrat smo pisali, da padec ni prizanesel niti kriptosredstvom, saj je bitcoin zdrsnil krepko pod sto tisočakov, nekateri žetoni pa so beležili celo dvomestne izgube. ZDA so se tedaj pripravljale na drugi mandat predsednika Donalda Trumpa, indeks S&P 500 pa je prehitel tudi slovenski SBITOP.

Plus500 razloge za lanski upad išče predvsem v signalih denarne politike Feda, ki je ohranil restriktivno držo do obresti, pri čemer so namigovali na manj rezov obresti v 2025 – kar se je tudi zgodilo. Indeks S&P 500 je prav tako decembra dosegel napovedane prihodnje dobičke, ki so bili precej nad zgodovinskimi povprečji. Delnice so bile zato bolj ranljive za izkoriščanje dobičkov.

Katere delnice je treba spremljati?

"Kar zadeva geografsko razporeditev portfelja, so ameriške delnice videti drage tako zgodovinsko kot v primerjavi z drugimi trgi," pove analitik Vujanić in doda: "Vendar to ne pomeni, da se jim je treba izogibati."

Vujanić meni, da je veliko boljši pristop diverzifikacija na trge, ki trenutno ponujajo bolj zdrava vrednotenja, kot so Evropa in regionalni trgi. "Tako se ohranja izpostavljenost ameriškemu potencialu, vendar se zmanjša tveganje koncentracije in ohrani zaščita pred padci," sklene.

Pri Plus500 med sektorji, ki jih je treba spremljati med morebitno letošnjo Božičkovo rastjo, opozarjajo na porabo, tehnologijo in finančne družbe. Spomnimo, prodaja na črni petek v ZDA se je v primerjavi z minulim letom povečala, kar nakazuje, da ameriški porabniki še vedno trošijo kljub vztrajnim gospodarskim skrbem. Zato številni pričakujejo izjemno porabo med božičnimi prazniki.

Božičkovi rasti sledi tako imenovani "januarski efekt", povezan sezonski pojav, za katerega je značilno opazno povišanje cen delnic v januarju, zlasti v prvih dveh tednih meseca. Ta trend se pogosto pripisuje povečani nakupni aktivnosti, ki jo poganja več dejavnikov.