EU: V temi, ampak z lučjo na koncu tunela

Evropsko gospodarstvo je v krču in rahlem upadu. Tretje četrtletje preteklega leta je komaj končalo v pozitivnem območju, pri čemer že nestrpno pričakujemo podatke za zadnje četrtletje leta, ki bodo dali jasno sliko celotnega preteklega leta. Povprečna ocena analitikov kaže na manjši upad. Recesija v evrskem območju letos je verjetna in to tudi napovedujejo analitske ocene. Če se Evropi uspe izogniti recesiji, bo to večinoma zaradi posredovanja Evropske centralne banke (ECB) in morebitnega povečanega izvoza.

Upad aktivnosti v Evropi se vleče še iz časa pandemije, ki je prekinila dobavne verige, nato sta sledili vojna v Ukrajini ter monetarna politika ECB, ki je podražila zadolževanje. Umik Evrope od ruskih energentov je minil dokaj hitro, a je terjal davek višjih cen, ki so se prelile v gospodarstvo. Hitra diverzifikacija energetskih virov v Evropi in subvencij je omilila šoke visokih cen energije, a obenem povzročila počasnejšo rast in višjo inflacijo.  

Geopolitična tveganja so pod nadzorom

Evropski trg bremenijo tri fronte, ki so vsaj za zdaj pod nadzorom, pomenijo pa resno grožnjo ob stopnjevanju napetosti. Na naslovnicah medijev se najpogosteje pojavljajo kot grožnje: vojna v Ukrajini, konflikti na Bližnjem vzhodu in gospodarska trenja s Kitajsko.

Trg je absorbiral vpliv potekajoče vojne, vendar obstaja možnost ruske ofenzive. Ukrajinska protiofenziva od sredine leta 2023 se je ustavila, zahodna finančna podpora počasi usiha, ukrajinski notranjepolitični boji pa se zaostrujejo. Največjo grožnjo pomeni padec ukrajinske obrambe in napredovanje Rusije proti meji EU.

Veliko stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu bi lahko povzročila strmo rast cene nafte in na globalni ravni zaustavilo tako imenovani proces dezinflacije. Stopnjevanje bo imelo večji vpliv na EU kot ZDA. Stara celina je namreč precej bolj odvisna od tankerskega prevoza in tudi uvoza nafte, saj nima svojih energetskih virov.

Pri vprašanju glede Kitajske EU še naprej usklajuje svojo zunanjo trgovino in naložbeno politiko z ZDA.  Kljub poskusom nekaterih voditeljev EU, ki se zavzemajo okrepiti gospodarske vezi s Kitajsko, bo celoten blok verjetno sledil ZDA z uvedbo trgovinskih in naložbenih omejitev. Zaostrovanje trgovinskih politik se ponavadi sprevrže v proces, v katerem nobena stran ne bo na boljšem.

Nemčija nosi preveliko breme pri rasti Evrope

Od poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil evropski model rasti usmerjen predvsem v izvoz, med vsemi članicami pa je nemško gospodarstvo nosilo največji delež. Nemčija prispeva približno 27 odstotkov BDP evrskega območja, s svojim vplivom pa je izrazito pomembna za preostale članice. Zadnji podatki tam kažejo na recesijo, vendar je glavna težava bolj dolgoročna in strukturna.

Nemški model rasti je slonel na treh stebrih: poceni ruski energiji, izvozno usmerjeni gospodarski rasti ter svobodnem trgu delovne sile, ki je povezan s precejšnjimi migracijami.

Teh glavnih stebrov zdaj ni več ali pa so oslabljeni. Dobava ruskega plina se je skoraj ustavila in nadomestili so jih dražji ameriški viri ali obnovljivi viri energije, izvoz se je drastično zmanjšal, poleg tega pa starajoča nemška delovna sila, skupaj z nekvalificiranimi migracijami, negativno vpliva na produktivnost dela. Nemčija se sooča s problematiko, ki bo imela vpliv na vse članice EU, izzivi so veliki, sploh v energetsko intenzivnih panogah, kot sta avtomobilska in kemična.

Kljub temu je pogled na nemški borzni parket za zdaj spodbuden in ne izraža zaskrbljenosti vlagateljev. Nemškli indeks DAX, ki je bil lani med najdonosnejšimi indeksi razvitih trgov, tudi letos ne kaže znakov predaha in je na najvišji vrednosti v zgodovini.

Na polovici zime z 79-odstotno zasedenostjo s plinom 

Skladišča plina v EU so bila v sredini januarja skoraj 79-odstotno polna, kar je za dobrih 14 odstotnih točk več od  desetletnega sezonskega povprečja. Smo sredi zimske ogrevalne sezone v severozahodni Evropi, kar pomeni, da so zaloge dovolj velike, da ublažijo nenadne šoke pri povpraševanju ter so zagotovilo, da bodo tokovi zemeljskega plina nemoteno oskrbovali evropske trge.

Trenutne terminske pogodbe za zemeljski plin za dobavo za leto 2025 se na trgu TTF gibljejo pri 31 evrih za megavatno uro, cena na promtnem trgu pa kotira pri 27 evrih za megavatno uro. Čeprav so cene precej upadle, so še vedno nad dolgoročnimi povprečji. Zemeljski plin je 46 odstotkov nad tistimi pred invazijo in nad petletnim povprečjem ter kar 355 odstotkov višje kot v ZDA. Nad dolgoročnim povprečjem so tudi cene elektrike.

Evropsko povpraševanje po plinu se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo za več kot 100 milijard kubičnih metrov in padlo na najnižjo raven po letu 1995. Šok v dobavi plina v letih 2022 in 2023 je zahteval bolečo, a nujno prilagoditev povpraševanja, da bi vzpostavili ravnovesje tako na evropskem kot svetovnem trgu s plinom.

Evropska poraba plina se je lani zmanjšala za sedem odstotkov ali 35 milijard kubičnih metrov. K temu so prispevale vse panoge, pri čemer je največji padec povzročil energetski sektor, ki se je najhitreje prilagodil na novo realnost. Hitra širitev obnovljivih virov energije skupaj z izboljšanjem jedrske razpoložljivosti je zmanjšala preklope na plinske elektrarne, poleg tega pa so mile zimske razmere skupaj s prizadevanji za varčevanje s plinom še naprej vplivale na uporabo plina v stanovanjskem in poslovnem sektorju.

Nafta se giblje v ozkem pasu pred potencialno večjo spremembo smeri

Širšemu bližnjevzhodnemu konfliktu sta se pridružila še Pakistan in Iran, ki si izmenjujeta raketne napade. Oboroženi spopad med Izraelom in Hamasom je v vojaške akcije vključil Hezbolah v Libanonu, hutijevce v Jemnu, Iran, Združeno kraljestvo in ZDA. Kotel vre na vseh straneh, zaradi spopadov je deloma prekinjen ladijski promet, nekatere zabojniške ladje, ladje za prevoz razsutega tovora ter tankerji za nafto in plin so preusmerjeni iz južnega Rdečega morja in Adenskega zaliva na daljšo pot okoli Rta dobrega upanja. Zakaj se cene nafte kljub vsemu ne odzovejo?

Scenariji stopnjevanja napetosti, v katerih so ogroženi tokovi nafte skozi Hormuško ožino, so stalnica že zadnjih 30 let, zato je trg precej pomirjen in je večina tveganja že vključena v tečaje. Cene nafte brent so v zadnjem mesecu upadle za dobrih deset dolarjev za sod. Večina trgovcev je ugotovila, da je tveganje nenačrtovane eskalacije, ki bi vodilo v velike konfrontacijske motnje v dobavi nafte in plina v Evropo ali Azijo, še vedno razmeroma majhno.

Trg je trenutno bolj usmerjen v splošna tveganja, ki izvirajo iz inflacijskih pritiskov, obrestnih mer in počasnejše gospodarske rasti. Na drugi strani pa trgovci pozorno spremljajo tudi absorbcijske dejavnike, ki izvirajo iz strateških zalog in obilnih prostih proizvodnih zmogljivosti, ki so nastale v zadnjem letu omejevanja proizvodnje. Za zdaj se ti scenariji obravnavajo kot prevladujoči in nimajo vpliva na ceno nafte, vsaj dokler se verjetnost eskalacije znatno ne poveča. Cena za sod nafte se je oblikovala pod 80 dolarji, pri čemer je spodnja meja podpore pri sodu nafte WTI pri okoli 67 dolarjev, pri sodu nafte brent pa pri 73 dolarjih.

Komercialne zaloge surove nafte in goriva v razvitih gospodarstvih so bile konec novembra blizu desetletnega sezonskega povprečja. Savdska Arabija in njeni zavezniki OPEC⁺ imajo več kot štiri milijone sodčkov na dan prostih proizvodnih zmogljivosti zaradi zmanjšanja proizvodnje, napovedanega v zadnjih 18 mesecih. Pričakuje se tudi, da bo proizvodnja surove nafte proizvajalcev iz skrilavcev v ZDA in drugih, ki niso člani OPEC, v Braziliji in Gvajani pokrila večino rasti porabe leta 2024.

Napadi hjutijevcev na ladje ostajajo nepredvidljiv element, vendar jih bo verjetno mogoče čez čas zatreti z zračnimi napadi sil Združenega kraljestva in ZDA na izstrelišča in drugo infrastrukturo. Mornariški konvoji lahko zaščitijo trgovska plovila, ki plujejo skozi Adenski zaliv in južno Rdeče morje, okoli Rta pa so na voljo alternativne poti, čeprav so vse te možnosti drage tako za pošiljatelje kot za patrulje. Daljša potovanja bodo povezala več zalog na morju ter povečala povpraševanje in stroške ladijskega prometa med Bližnjim vzhodom, Azijo in Evropo, vendar ne bodo ustavila pretoka nafte, plina in zabojnikov.