.webp){kind=icon}
Evropa razmišlja o podaljšanju omejitve cen plina, ki so bile uvedena v začetku leta, zaradi bojazni, da bi konflikt na Bližnjem vzhodu in morebitna sabotaža plinovoda zvišala cene pozimi, je poročal Financial Times. Od uvedbe ni bilo zaznati negativnih učinkov odkar je bila uvedena omejitev, ni bilo zaznati negativnih učinkov. Cene so bile letos skoraj 90 odstotkov nižje kot v 2022, še izhaja dokumenta.
Dogovor o evropskem mehanizmu za omejitev cen zemeljskega plina so ministri dosegli decembra 2022. Cene zemeljskega plina so bile v Evropski Uniji (EU) po dogovoru omejene pri 180 evrih za megavatno uro.
Diplomati in uradniki EU so za Financial Times še povedali, da znižanje cen energije in rekordno polni plinohrami morda ne bodo zadostovali za odpravo skrbi glede vpliva konflikta ali morebitnih sabotaž na plinsko infrastrukturo. Z dokumentom želijo podaljšati zakonodajo o izrednih razmerah, ki je državam članicam omogočila pospešitev izdajanja dovoljenj za vetrne elektrarne in parke sončnih elektrarn. Evropska komisija naj bi prihodnji mesec predstavila predlog, katere ukrepe naj bi podaljšali, poročajo.
Cene zemeljskega plina so v Evropi v zadnjem tednu rasle. Evropske cene zemeljskega plina so nestanovitne zaradi vse večjih skrbi, ali bo na voljo dovolj plina, potem ko kriza v Izraelu in Gazi ter stavke na Chevronovih proizvodnjih obratih v Avstraliji. Mnogi se zato sprašujejo, ali mora Evropa biti zaskrbljena za varno oskrbo z zemeljskim plinom.
Terminske pogodbe zemeljskega plina z dobavo v prihodnjem mesecu so se na nizozemskem vozlišču le oktobra zvišale za 30 odstotkov. Trenutno se gibljejo pri 50 evrih za megavatno uro. Še vedno so okoli 70 odstotkov nižje kot so bile v istem obdobju lani. Lanskega oktobra so se gibale okoli 170 evrov za megavatno uro.
Pozitivno v tej zgodbi je, da so evropski plinohrami v EU 98-odstotno polni, kažejo podatki baze Gie AGSI. Avstrija, od koder Slovenija dobi večino plina, ima trenutno 97,7-odstotno polne plinohrame. To je tudi posledica precejšnjih ostankov plina iz lanske zime. Po podatkih Službe za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus obstaja tudi velika verjetnost, da bo imela Evropa tokrat milo zimo, kar bi lahko zmanjšalo povpraševanje po gorivih za ogrevanje.
Ker obstaja sum, da je bila za uhajanje plina na plinovodu Balticconnector kriva sabotaža, so se pojavili pomisleki glede varnosti evropske plinovodne infrastrukture. Čeprav se EU to zimo najverjetneje ne bo spopadala z večjimi težavami pri oskrbi, bo nenehni vpliv globalnih motenj plina ohranjal cene visoke – to pa bodo slej kot prej občutila gospodinjstva in podjetja.
Ob lanski pomembni omejitvi cen plina so sprejeli tudi Uredbo o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene. Uredba prinaša pomembne novosti pri bolj zanesljivi in solidarni oskrbi s plinom - skupne nabave, solidarnostni mehanizmi, preprečevanje volatilnosti na energetskih borzah za terminske produkte. V okviru dogovora je bila nekoliko prilagojena tudi Uredba o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virih energije, ki prinaša pomembne novosti pri pospešitvi umeščanja v prostor za projekte obnovljivih virov energije v prostor.
