.webp){kind=icon}
Cene zemeljskega plina so na dobri poti, da ustvarijo največji upad cene na tedenski ravni v letu 2023. Evropske države nadaljujejo s polnjenjem plinohramov in izkoriščajo trenutno nižje povpraševanje po energentu. Cene zemeljskega plina so od začetka leta upadle za 61 odstotkov. Trenutno se terminske pogodbe z dobavo v avgustu gibljejo pri slabih 28 evrih za megavatno uro.
Dobave iz Norveške, ki je najpomembnejši dobavitelj zemeljskega plina za evropske države, so se znova začele krepiti, čeprav na nekaterih obratih z vzdrževalnimi deli še niso zaključili. Cene upadajo tudi zaradi vse večje zapolnjenosti plinohramov. Plinohrami v Evropski uniji (EU) so povprečno 80,3-odstotno polni, kažejo podatki portala AGSI. Avstrija, od koder Slovenija dobi večino plina ima trenutno 84,5-odstotno polne plinohrame. V istem obdobju lani so bili 48,7-odstotno polni.
Preberi še
Cene plina v Evropi kažejo na bližajočo se vročico
Plin se je le danes podražil za 19 odstotkov, od začetka tedna pa za več kot 40 odstotkov.
15.06.2023
Cena zemeljskega plina upadla na desetino lanske
Nizke cene kažejo, da je v Evropi trenutno na voljo zadostna količina zemeljskega plina.
19.05.2023
Visoke zaloge pomenijo, da bi lahko Evropi do septembra zmanjkalo prostora, kar sproža vprašanja o tem, koliko nižje se lahko cene še sploh spustijo, poroča Bloomberg. V primeru blage zime bi lahko cene upadle na okoli 15 evrov – približno polovico trenutne ravni, ocenjujejo v Morgan Stanleyu. To je vsaj eden od scenarijev, ki si jih je banka zamislila po oktobru. Ob tem priznavajo, da je dogajanje težko napovedati.
Druga ključna tveganja za to obdobje vključujejo možnost nadaljnjih motenj s strani velikih proizvajalcev, pa tudi vzdrževalna dela, ki vplivajo na globalno oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom, ocenjujejo analitiki v Energy Aspects. Večja odvisnost Evrope od utekočinjenega zemeljskega plina predstavlja nova tveganja za trg.
Trenutno na trgu pričakujejo vrnitev norveškega obrata za predelavo plina Nyhamna. Tiskovni predstavnik norveške enote Shell je v začetku tedna dejal, da se pripravljajo na zagon obrata 15. julija. Trgovci še čakajo na morebitne zaplete, glede na to, da so bila dela pred tem podaljšana zaradi tehničnih težav. Nazaj k polnim zmogljivostim se vračajo tudi norveške plinske ploščadi na enem največjih nahajališč zemeljskega plina Troll, še piše Bloomberg.
Šibko povpraševanje po plinu umirja skrbi, da bi visoke temperature močno vplivale na cene. Kljub temu je francoski energetski gigant Electricite de France (EDF) opozoril, da bo ta konec tedna zmanjšal proizvodnjo v enem jedrskem reaktorju, saj vročinski val omejuje količino tople vode, ki jo lahko izpustijo v reko Rono.
Junija so cene zvišale zaradi povečanja negotovosti dobave. Zato so bila kriva daljša vzdrževalna dela na nekaterih največjih obratih na Norveškem, ki so se zavlekla v julij. Dodatno skrb je predstvaljala še večje povpraševanje zaradi višjih temperatur in potreb po ohlajanju.
