Tekoče zlato se ponovno ceni, kakšni so razlogi?

Cene surove nafte so po ruski invaziji na Ukrajino postale bolj nestanovitne. Od začetka vojne, februarja 2022, se je cena nafte gibala pri slabih 80 dolarjih za 159-litrski sodček, vrh pa je dosegla lansko poletje, ko je cena severnomorske nafte brent presegla 97 dolarjev. Gotovo se spomnite skoraj filmskih prizorov, ko so ljudje stali v vrstah na bencinskih črpalkah, da bi gorivo kupili pred podražitvijo. Od takrat so se cene znižale in se gibale med 75 in 86 dolarji za sodček, ob tem pa so še vedno precej bolj živahne oziroma nestanovitne kot pred vojno v Ukrajini.

Letos se je raven cen znižala in se gibala v razponu med 71,4 pa do 92 dolarjev za sodček. Cene so bile v prvi polovici letošnjega leta nižje. Povprečna cena v prvih devetih mesecih leta je bila 82 dolarjev za sodček, kar je 22 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko se je v Ukrajini začela vojna, izhaja iz Petrolove analize trga. Cena nafte se je v zadnjih dveh mesecih dvignila zaradi zmanjšanih količine načrpane nafte Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) in povečanega povpraševanja Kitajske, največje uvoznice nafte.

Zaradi pričakovanj, da je cikel dvigovanja obrestnih mer večinoma končan, pa je cena nafte septembra in oktobra poskočila. Oktobra je za dodatno nelagodje na naftnih trgih poskrbela vojna na Bližnjem vzhodu. Oktobra je cena nafte brent večkrat presegla 90 dolarjev za sodček, slišati je bilo tudi, da bi lahko preskočila sto dolarjev. A so v zadnjih treh tednih cene znova upadle. Za nastale razmere se s prstom kaže na Kitajsko, ZDA in Evropo, iz katerih prihaja vse več medvedjih znakov upadanja povpraševanja in ohlajanja gospodarstva. Vojna na Bližnjem vzhodu ni prekinila dobav tekočega zlata. Povečana ostaja proizvodnja v ZDA in Iranu.

Proizvodnja v ZDA rekordna

Proizvodnja surove nafte v ZDA je v začetku oktobra dosegla 13,2 milijona sodčkov na dan, kar je nov rekord. Kot je v analizi zapisal finančni analitik Tilen Šarlah, se proizvodnja nafte v ZDA povečuje, predvsem zaradi tehnologije in učinkovitosti črpanja. Podjetja iz vsake vrtine iztisnejo več nafte navkljub zmanjšanju števila skupnih vrtin. V letošnjem oktobru je bila dejavna 501 vrtina, medtem ko jih je bilo lanskega decembra aktivnih še 623. Nafta brent je pretekli teden upadla za pet odstotkov in se za nekaj časa celo spustila pod 80 dolarjev za sodček, zahodnoteksaška nafta WTI pa je zdrsnila na 76 dolarjev.

Cene so se do konca tedna vendarle malce zvišale. Za to je poskrbel savdski minister za energijo, princ Abdulaziz bin Salman, ki je poudaril, da je povpraševanje po nafti še vedno veliko in da so za upad krivi špekulanti, je poročal Bloomberg. Naftni kartel OPEC ostaja glede povpraševanja tradicionalno optimističen. V oktobrskem poročilu je zapisal, da se čas fosilnih goriv še ne izteka in da bo povpraševanje po nafti do leta 2045 večje od pričakovanj. Na drugi strani Mednarodna agencija za energijo (IEA) napoveduje, da se bo povpraševanje po fosilnih gorivih še do konca tega desetletja zmanjšalo.

Glavni vpliv bosta imela OPEC in Kitajska

V Petrolovem poročilu o poslovanju ocenjujejo, da bodo v prihodnje na gibanje cen surove nafte najbolj vplivali dogovori organizacije OPEC o količini načrpane nafte ter povpraševanje po nafti v svetovnem gospodarstvu (predvsem stanje na Kitajskem). Na upad cen nafte bi lahko vplival tudi morebitni vstop v recesijo in padec rasti BDP v državah v razvoju (Brics), ocenjujejo na Petrolu.

Analitiki Bloomberga v prihodnjem letu napovedujejo višje cene nafte od trenutnih. Severnomorska nafta naj bi se v trenutnem in prvem trimesečju leta 2024 gibala okoli vrednosti 90 dolarjev. V drugem in tretjem trimesečju pa naj bi bila cena malce nižja, pri 87 dolarjih za sodček. Za zahodnoteksaško nafto pa v zadnjem trimesečju leta 2023 in prvem prihodnjega leta ceno napovedujejo okoli 85 dolarjev, nato pa naj bi se gibala okoli 84 dolarjev za sodček.

Cene plina nižje zaradi mile zime

Cene plina so po lanskem divjem letu letos občutno nižje. Ob veliki nihajnosti se letos gibljejo večinoma v medvedjem trendu. V prvi polovici leta so na padec cen energentov v največji meri vplivali politični dogovor držav članic Evropske unije (EU) o ukrepih za spopadanje z energetsko draginjo, presežna ponudba utekočinjenega zemeljskega plina in mila zima, ki je ob nadpovprečnih temperaturah pripomogla k zmanjšanju porabe obeh energentov, hkrati pa omogočila nadpovprečno zapolnjenost evropskih skladišč zemeljskega plina, so zapisali v Petrolu.

V začetku oktobra je bil za skok cene kriv konflikt med Izraelom in Hamasom, od takrat pa so se cene terminskih pogodb zemeljskega plina na nizozemski borzi z dobavo v naslednjem mesecu umirile. V petek so se gibale pri 46,6 evra za megavatno uro. Upadanje cene je predvsem posledica milejše zime. Povpraševanje po plinu za ogrevanje je manjše, saj so temperature v več delih Evrope višje od povprečij. Kot so za Reuters povedali analitiki LSEG, v Franciji in zahodnem delu Nemčije ta teden pričakujejo dva do pet stopinj Celzija višje temperature.

Evropski plinohrami skoraj polni

Cene upadajo tudi zaradi vse večje zapolnjenosti plinohramov. Evropski plinohrami so povprečno 99,6-odstotno polni, so v petek pokazali podatki portala AGSI. Avstrija, od koder Slovenija dobi večino plina, ima trenutno 99,8-odstotno polne plinohrame. Evropa je tako dosegla in presegla cilj 90-odstotne zapolnjenosti skladišč še pred 1. novembrom. Ob ohranjeni dinamiki polnjenja bi skladišča plina v Evropi lahko dosegla 100-odstotno zapolnjenost že do konca novembra 2023, ocenjujejo v Petrolu.

Trg plina ostaja ranljiv

Kljub velikim zalogam in prizadevanjem evropskih držav, da zagotovijo oskrbo, ostaja trg s plinom v EU ranljiv na dobavne motnje, pišejo v Petrolu. Krhkost trga je posledica odvisnosti od norveških plinskih tokov in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na svetovnem trgu. V letih 2022 in 2023 so se začeli številni projekti razvoja plinskih terminalov, ki bodo po napovedih na trg v naslednjih dveh letih prinesli novih 100 milijonov metričnih ton, kar je 26 odstotkov današnjih zmogljivosti. To bo povzročilo padec cene plina na trgu in zmanjšanje odvisnosti Evrope od ruskega plina, je zapisal analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković.

To zimo in prihodnje leto Blažeković ne pričakuje pomembne rasti cene plina na svetovnih trgih. Novi terminali za utekočinjeni zemeljski plin, vse večja vlaganja v obnovljive vire ter zmanjšanje povpraševanja zaradi slabljenja evropskega gospodarstva ustvarjajo pritisk na znižanje cene plina. Še vedno bo prihajalo do nihajnosti cene plina zaradi dogodkov v svetu, kot je nedavna stavka delavcev v Avstraliji ali pokanje plinovoda v Baltiku, ki na kratek rok povzročijo dvig cene. Evropske države so ohranile energetsko podporo za industrijo in gospodinjstva, zato Blažeković meni, da nas čaka mirnejša in cenejša zima kot preteklo leto.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar