.webp){kind=icon}
Nedavno uhajanje plina na plinovodu Severni tok, ki potuje iz Rusije prek Baltskega morja v Nemčijo, je posledica detonacij, so ugotovili švedski preiskovalci.
Dokončana uvodna preiskava je "okrepila sume o resni sabotaži", je v današnji izjavi zapisala švedska varnostna agencija. Izjava ni vsebovala podrobnosti o tem, kako je do eksplozije prišlo ali kdo bi lahko stal za dejanjem, poroča Bloomberg.
Ruski plinski velikan Gazprom, ki je večinski lastnik plinovoda, po plinovodih Severni tok 1 in Severni tok 2 v času eksplozij ni dobavljal zemeljskega plina v Evropo. Rusija se je s prekinitvami v dobavi po Severnem toku 1 odzivala na zahodne sankcije v luči rusko-ukrajinske vojne, medtem ko drugi plinovod nikoli ni bil aktiven, ker Nemčija po začetku invazije njegovega obratovanja ni odobrila.
V plinovodih se je sicer nahajal plin, ki je potreben za vzdrževanje pritiska v ceveh, detonacije pa so povzročile največje posamezno uhajanje metana v zgodovini, kar predstavlja tudi okoljska tveganja.
Sabotaža?
Do uhajanja plina iz obeh plinovodov je prišlo 26. septembra na treh mestih blizu danskega otoka Bornholm; kasneje so odkrili še četrto luknjo. Dve poškodbi ključnega plinovoda se nahajata v danski izključni ekonomski coni, dve pa v švedski izključni ekonomski coni. Vsa mesta poškodb pa se ravno izognejo teritorialnim vodam obeh držav in se tako nahajajo v mednarodnih vodah.
Detonacije so se zgodile nedaleč stran od kraja, kjer se Severni tok križa z novim Baltskim plinovodom (Baltic Pipe, angl.), ki povezuje Norveško in Poljsko. Pretok po tem plinovodu se je začel dan po domnevni sabotaži na Severnem toku, plinovod pa predstavlja alternativen vir dobave plina za Evropo v luči nezanesljive dobave iz Rusije.
Omeniti velja tudi, da do poškodbe teh razsežnosti v zgodovini delovanja plinovoda še ni prišlo, kar so v izjavi izpostavili tudi pri ruskem Gazpromo. Cevi na plinovodu so sestavljene iz plasti jekla, oblitega z betonom. Predstavniki Gazproma so dejali še, da je nemogoče napovedati, kdaj bodo poškodbe odpravljene.
Eksplozije še naprej preiskujejo danske, švedske in nemške oblasti, Norveška pa je okrepila varovanje ključne energetske infrastrukture.
Obsodbe državnikov
Pred ugotovitvami švedske raziskave so se na novico o uhajanju plina ostro odzvali mnogi politiki; več jih je dejanje pripisalo mednarodni sabotaži. Med njimi sta bili tudi danska premierka Mette Frederiksen in švedska premierka Magdalena Andersson.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da se bo Evropa "kar najmočneje odzvala", če se bo izkazalo, da je bila škoda na plinovodih Severni tok 1 in 2 namerna. Dejala je, da je kakršna koli namerna škoda evropski energetski infrastrukturi "nesprejemljiva". Podoben je bil tudi odziv visokega predstavnika Evropske unije (EU) za zunanje zadeve Josep Borrell.
Bloomberg Mercury
Odzval se je tudi Kremelj; tako tiskovni predstavnik Dimitrij Peskov kot ruski predsednik Vladimir Putin sta domnevno sabotažo opisala kot dejanje mednarodnega terorizma.
Kdo bi lahko bil krivec?
Več držav, med njimi ZDA in Ukrajina, je špekuliralo, da bi za dejanjem lahko stala Rusija, ki se je v času eksplozij ukvarjala z izvedbo referendumov in aneksacijo zasedenega ozemlja v Ukrajini. Mednarodna skupnost referendumov ne priznava in obsoja poteze ruskega predsednika Putina. Peskov je obtožbe označil za "predvidljive, neumne in absurdne".
Ni sicer jasno, kako bi sabotaža na plinovodu, ki je v ruski lasti, izboljšala rusko pogajalsko izhodišče oziroma kako bi to zaostrilo energetsko krizo v Evropi. Če Rusija namreč želi ustaviti pretok plina v Evropo in s tem zvišati ceno plina, ji za to ni treba uničiti infrastrukture. Skok cene plina po poškodbi na Severnem toku je bil v veliki meri povezan tudi s pravnim sporom, ki ogroža pretok plina prek ukrajinskega tranzitnega sistema.
Bloomberg
Na seji Varnostnega sveta OZN, ki je bila sklicana po dogodku, je ruski predstavnik Dimitrij Poljanski predstavil teorijo, da za napadom stojijo ZDA. Te so več let nasprotovale gradnji plinovoda Severni tok 2, ki bi še povečal evropsko odvisnost od ruskega plina, ruski delegat pa je omenil, da energetska kriza v Evropi izboljšuje konkurenčnost ameriških dobaviteljev energije. Ameriški predstavnik Richard Mills je očitke zavrnil kot ruske dezinformacije.
