text size
Cena nafte bi lahko ob zaostrovanju napadov na ladijski promet na Bližnjem vzhodu narasla vse do 120 dolarjev za sod, ocenjuje Goldman Sachs. Banka vlagateljem kot način za izkoriščanje morebitne rasti priporoča tudi naložbe v zemeljski plin in dizelsko gorivo.
"Dogajanje v zadnjih dneh kaže, da je tveganje širjenja in stopnjevanja motenj v ladijskem prometu pomembno," je v intervjuju za Bloomberg TV dejal Daan Struyven, sovodja raziskav globalnih surovin.
Cena surove nafte se je povzpela na najvišjo raven od julija, medtem ko ZDA in Iran ostajata v patpoziciji glede Hormuške ožine. Washington je v zadnjih dneh napadel iranske tankerje, Teheran pa je zunaj plovne poti razglasil novo območje z omejitvami. Ameriške pomorske sile še naprej blokirajo pristanišča Islamske republike, hkrati pa spremljajo plovila drugih proizvajalcev pri plovbi iz območja.
Preberi še
Iran pravi, da se po več dneh spopadov z ZDA vključujejo posredniki
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dejal, da Iran še naprej pošilja signale, da se želi pogajati.
20.07.2026
Nova zaostritev: ZDA napadle iranska izstrelišča, Iran odgovoril z raketami proti Jordaniji
Iran je nameraval minirati Hormuško ožino, zato so ZDA izvedle napad.
31.08.2026
Kako ZDA prevzemajo neposredni nadzor nad venezuelsko nafto
Predstavljamo ključna dejstva o venezuelski naftni industriji in načinu, kako si ZDA zagotavljajo dostop do nje.
05.09.2026
Poleg Goldmanovega scenarija rasti, po katerem bi lahko cena nafte dosegla 120 dolarjev za sod, ima banka tudi nižjo ciljno ceno pri 80 dolarjih, če se izvoz iz regije normalizira, je dejal Struyven. Cena nafte Brent se je nazadnje gibala pri približno 97 dolarjih za sod.
Zastoj po več kot šestih mesecih vojne je dvignil cene številnih energentov, pri čemer so cene zemeljskega plina in naftnih derivatov rasle hitreje kot cena surove nafte. Cena industrijskega dizelskega goriva se je letos več kot podvojila.
"Čeprav vidimo precejšen potencial za rast cen surove nafte, vlagateljem priporočamo, naj se pred geopolitičnimi tveganji zavarujejo z dolgimi pozicijami v globalnem zemeljskem plinu in naftnih derivatih," je dejal Struyven. "Šoki na strani ponudbe so večji kot na trgu surove nafte."
Po Struyvenovih besedah bo Kitajska na trgu surove nafte predvidoma še naprej delovala kot "stabilizacijska sila" in se na visoke cene odzivala z omejevanjem uvoza. Pri zemeljskem plinu in naftnih derivatih po njegovih besedah nima enake vloge.