Iran pravi, da se po več dneh spopadov z ZDA vključujejo posredniki

Iran je sporočil, da so posredniki z njim stopili v stik s predlogi, kako umiriti sovražnosti z ZDA po več dneh spopadov. Napetosti kljub temu ostajajo visoke, potem ko je hutijska skupina, ki jo podpira Teheran, zagrozila z blokado Savdske Arabije.

Esmail Baghaei, tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Islamske republike, je dejal, da so bile Teheranu posredovane "ideje nekaterih posrednikov", podrobnosti pa ni navedel. Teheran je sporočil, da bo notranji minister Eskandar Momeni v ponedeljek odpotoval v Pakistan.

Katar in Pakistan, glavna posrednika v konfliktu, kot prvi korak vidita vrnitev na ameriško-iranska izhodišča pred 9. julijem, poroča poluradna iranska študentska tiskovna agencija. Boji za nadzor nad Hormuško ožino so se začeli tistega dne in dejansko razveljavili začasni mirovni dogovor, podpisan prejšnji mesec.

Za zdaj ni znakov vrnitve k formalnim pogovorom. Eden od predlogov predvideva desetdnevno premirje, v katerem bi iskali načine za obnovitev memoranduma o soglasju, je poročal Reuters, ki se je skliceval na neimenovanega visokega iranskega uradnika.

Cene nafte so v ponedeljek nihale med rastjo in padcem ob možnostih nadaljnje zaostritve ali umiritve konflikta. Globalna referenčna nafta brent se je po izjavi Hutijev za kratek čas podražila, nato znova upadla in se ob 14.35 po londonskem času trgovala 0,4 odstotka nižje pri 87,70 dolarja za sod.

Jahja Saree, tiskovni predstavnik Hutijev v Jemnu, ki jih podpira Iran, je v ponedeljek dejal, da bodo uvedli pomorsko blokado Savdske Arabije kot povračilo za to, kar označujejo za savdsko obleganje jemenske prestolnice Sana. Ta napoved dodaja novo tveganje za svetovno oskrbo z nafto, saj ogroža pretok milijonov sodov nafte, ki jih kraljevina izvaža prek Rdečega morja.

Cene bencina v ZDA so se znova povzpele nad štiri dolarje za galono, kar bi lahko škodovalo predsedniku Donaldu Trumpu in njegovi republikanski stranki pred novembrskimi vmesnimi volitvami.

 

Promet skozi Hormuz upadel ob zaostrovanju sovražnosti med ZDA in Iranom

ZDA so pred tem izvedle deveti zaporedni dan zračnih napadov na Iran, s katerimi poskušajo Islamsko republiko prisiliti, da ustavi napade na ladje in ponovno odpre Hormuško ožino. Teheran ne popušča in vztraja, da ima pravico upravljati promet skozi to ključno morsko pot.

Ameriška vojska je v triurni operaciji, ki se je končala okoli 5.30 zjutraj po iranskem času v ponedeljek, bombardirala vojaške cilje in komunikacijska omrežja. Iran je medtem nadaljeval napade na ameriške baze v državah, kot so Kuvajt, Jordanija, Bahrajn in Irak.

Povračilni napadi postajajo vse smrtonosnejši. Ameriška vojska je v soboto sporočila, da je med "nadzorovano detonacijo" sestreljenega iranskega drona v severnem Iraku umrl pripadnik ameriških sil. To se je zgodilo dan po tem, ko sta bila v iranskem napadu na Jordanijo ubita še dva ameriška vojaka, še en pripadnik pa je po istem napadu pogrešan.

Iran pravi, da so ameriški napadi od najnovejšega izbruha spopadov med državama pred slabima dvema tednoma ubili več kot 50 ljudi in ranili več kot 500. Preboj verjetno ne bo mogoč, dokler ZDA in Iran ne dosežeta dogovora o ladijskem prometu v Hormuški ožini, skozi katero je pred začetkom konflikta običajno tekla petina svetovne oskrbe z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.

Obseg ladijskega prometa se je močno zmanjšal, število tankerjev in drugih plovil, ki plujejo skozi Hormuz, pa je zdaj približno na enaki ravni kot na vrhuncu konflikta marca in v začetku aprila.

Trump je Iran prejšnji teden opozoril, da bo stopnjeval zračne napade in razširil nabor tarč, dokler Teheran ne popusti. V nedeljo pozno zvečer je glede najnovejših ameriških žrtev dejal: "Ti veliki domoljubi so se tam borili zato, da Iran ne bi mogel imeti jedrskega orožja."

Najnovejši ameriški napadi so bili izvedeni "v čast" ubitim pripadnikom, je Trump povedal novinarjem.

Abas Aragči, iranski zunanji minister, je dejal, da njegova država ne bo opustila diplomacije, vendar se tudi ne bo pustila prisiliti nazaj za pogajalsko mizo, medtem ko je pod ameriškim vojaškim napadom.

"Iranska dejanja v Hormuški ožini in Perzijskem zalivu so imela globalne posledice in postali smo globalni igralec," je dejal v intervjuju, objavljenem na njegovem kanalu Telegram, s čimer je poudaril, da Teheran nadzor nad ožino razume kot vir vzvoda proti ZDA in kot bistvenega za svojo varnost. "To ni majhna stvar. Regija je spoznala, da brez iranske varnosti ne more imeti popolne varnosti."

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dejal, da Iran še naprej pošilja signale, da se želi pogajati. Ponovil je tudi ameriško stališče, da je iranska vlada razdeljena med člane, ki si želijo mirovnega dogovora, in trdorokce, ki želijo nadaljevati boj.

Kuvajt se še naprej sooča z nekaterimi najhujšimi iranskimi napadi. Glavno državno energetsko podjetje v Kuvajtu je konec tedna sporočilo, da je neimenovana lokacija utrpela "znatno materialno škodo", zaradi česar so jo evakuirali, več ljudi pa je bilo ranjenih. V zadnjih dneh sta bili zadeti tudi dve elektrarni in razsoljevalnici.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi se v ponedeljek zvečer sestal z vodji obrambe, je v radijskem intervjuju o napetostih z Iranom dejal član njegovega varnostnega kabineta Eli Cohen.

"Če Iran naredi napako in napade državo Izrael, se bomo odzvali z močjo, ki bo presegla moč zadnje kampanje," je Cohen v ponedeljek povedal za Army Radio.

ZDA na Bližnji vzhod pošiljajo dodatna bojna letala, je poročal New York Times, ki se je skliceval na anonimne ameriške uradnike. Med letali so lovci F-35 in F-16 ter letala za oskrbo z gorivom v zraku.

"Američani v regijo ves čas dovažajo novo vojaško opremo, hkrati pa trdijo, da želijo ustaviti vojno," je na omrežju X zapisal predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baker Galibaf, ki je v preteklosti sodeloval v pogajanjih. "Postali smo strokovnjaki za prepoznavanje teh ameriških taktik in se temu primerno pripravili."