Nova zaostritev: ZDA napadle iranska izstrelišča, Iran odgovoril z raketami proti Jordaniji

ZDA in Iran sta prvič po približno mesecu dni znova izmenjala napade. Ameriške sile so napadle iranske raketne izstrelitve, Islamska republika pa se je odzvala z izstrelitvijo raket proti Jordaniji.

Kapitan Tim Hawkins, tiskovni predstavnik ameriškega Centralnega poveljstva (CENTCOM), je v nedeljo povedal, da se je Iran pripravljal na izstrelitev raket z minami v Hormuško ožino. Dodal je, da ameriške »sile območje pozorno spremljajo in so pripravljene zaščititi prost pretok trgovine po tej ključni plovni poti«.

Iranska revolucionarna garda je v zgodnjih ponedeljkovih urah v povračilnem ukrepu za ameriški zračni napad izvedla raketni in brezpilotni napad na ameriške vojaške baze v Jordaniji, je državna tiskovna agencija IRNA poročala v objavi na omrežju X. Jordanska vojska je po vdoru osmih raket v zračni prostor države vseh osem prestregla in uničila, še preden bi lahko povzročile škodo, je poročala jordanska tiskovna agencija.

Konec več tednov trajajočega relativnega zatišja na vojaškem področju je povzročil rast cen nafte. Cena severnomorske nafte Brent se je zvišala za 2,4 odstotka in presegla 90 dolarjev za sod.

Ameriški napad je bil prvi vojaški ukrep proti Iranu po koncu julija, potem ko se je predsednik Donald Trump preusmeril v kampanjo gospodarskega pritiska, katere cilj je od Teherana doseči določene koncesije. Države, ki imajo tesne odnose s Teheranom, so se doslej večinoma ne ozirale na grožnje s sankcijami, analitiki pa so bili nad prvimi ameriškimi ukrepi razočarani.

 

 

Vsak daljši ponovni izbruh sovražnosti bi lahko povzročil rast stroškov energije in okrepil inflacijo, kar bi vznemirilo globalne vlagatelje ter republikancem otežilo prizadevanja, da na novembrskih vmesnih volitvah ohranijo nadzor nad kongresom. Javnomnenjske raziskave kažejo na vse večje nezadovoljstvo volivcev zaradi vojne in Trumpove nezmožnosti, da bi jo končal.

Ameriška vojska je prejšnji teden sporočila, da je končala odstranjevanje min s plovnih poti v ožini, skozi katero je nekoč potekala petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Ameriški zavezniki pa so zasebno opozarjali, da je ožina po vsej verjetnosti še vedno minirana.

 

Zunanji minister Abbas Araghchi je prejšnji teden dejal, da je Iran še vedno pripravljen obnoviti diplomatske stike z ZDA, vendar je opozoril, da je napredek odvisen od tega, ali bo Washington opustil svojo kampanjo pritiska.

Po "kreativnih pogovorih" s Katarjem, ki v konfliktu nastopa kot posrednik, je Araghchi v objavi na družbenih omrežjih dejal, da je napredek "odvisen od tega, ali bodo ZDA razumele eno preprosto dejstvo: pritisk ne deluje".

Ameriški finančni minister Scott Bessent je Iranu in njegovim trgovinskim partnerjem obljubil "gospodarski napad". Med njimi je tudi Kitajska, ki kupuje 90 odstotkov iranske nafte. Dejal je, da se bo Bela hiša z zavezniki pogovarjala o njihovih načrtih za ustavitev nakupov iranskih izdelkov, vendar doslej o tem še ni bilo doseženih nobenih dogovorov.

Bessent je za tiskovno agencijo Associated Press pred srečanjem finančnih ministrov skupine G20 v Severni Karolini povedal, da bodo ZDA ta teden uvedle sankcije proti drugi banki, ki posluje z Iranom. Ameriško ministrstvo za finance je prejšnji teden predlagalo pravilo, po katerem bi bile podružnice egiptovske Banque Misr v Združenih arabskih emiratih izključene iz ameriškega finančnega sistema. Banque Misr je druga največja egiptovska banka.

"Če bo treba, bo šlo za finančno nasilje," je dejal Bessent.

Pri pripravi prispevka so sodelovali Patrick Sykes, Jon Herskovitz, Paul Abelsky, Anand Krishnamoorthy in Akriti Sharma