Kako ZDA prevzemajo neposredni nadzor nad venezuelsko nafto

Čeprav Venezuela ni več naftna velesila, kakršna je bila nekoč, ima še vedno ene največjih zalog nafte na svetu. Ko so ZDA 3. januarja zajele takratnega predsednika Nicolasa Madura, je ameriški predsednik Donald Trump jasno povedal, da je bila operacija povezana tako z nafto kot z obtožbami o narkoterorizmu in trgovini z mamili proti nekdanjemu venezuelskemu voditelju, ki je zdaj zaprt v zveznem zaporu v New Yorku.

Trumpova administracija je v naslednjih mesecih podporo vladi začasne predsednice Delcy Rodriguez pogojevala z vrsto ukrepov za odprtje venezuelskega naftnega sektorja ameriškim vlagateljem in prenos pomembnega dela nadzora nad panogo na ameriško vlado. ZDA so konec avgusta sporočile, da so z Venezuelo sklenile dogovor, po katerem bodo prevzele nadzor nad več kot 65 milijardami sodov venezuelskih zalog surove nafte. Dogovor je sprožil opozorila, da bi lahko latinskoameriška država postala sodobna kolonija virov, podobna tako imenovanim banana republikam izpred stoletja.

V nadaljevanju predstavljamo ključna dejstva o venezuelski naftni industriji in načinu, kako si ZDA zagotavljajo dostop do nje.

Kako bo deloval naftni dogovor med ZDA in Venezuelo?

Dogovor zasebnemu podjetju North American Blue Energy Partners (NABEP) podeljuje pravice za izkoriščanje obsežnega dela venezuelskih naftnih zalog, ameriški vladi pa zagotavlja lastniški delež v podjetju in široke pravice do nakupa njegove nafte.

Začasne venezuelske oblasti so NABEP podelile stoletne koncesije za upravljanje 17 naftnih polj z dokazanimi zalogami približno 65 milijard sodov. Podjetje namerava v novo infrastrukturo vložiti do 100 milijard dolarjev ter povečati proizvodnjo na območjih jezera Maracaibo in Orinoškega pasu.

Urad za strateški kapital pri Pentagonu bo pridobil 35-odstotni lastniški delež v matični družbi NABEP. Po navedbah Bele hiše bi bil lahko ta delež skupaj z dividendami vreden več sto milijard dolarjev. Projekta ne bodo financirali ameriški davkoplačevalci, saj bo NABEP sredstva zbiral pri zasebnih ameriških vlagateljih.

Ameriško zunanje ministrstvo bo imelo pravico po proizvodni ceni kupiti 20 odstotkov nafte iz sedanjih in prihodnjih polj podjetja NABEP. Po navedbah ZDA bi lahko nafto uporabili za obnovitev strateških naftnih rezerv. ZDA bodo imele tudi prednostno pravico do nakupa preostalih 80 odstotkov nafte.

Washington bo imel pravico veta pri imenovanjih v upravni odbor NABEP, večina članov njegovih organov pa bo morala biti ameriških državljanov. Za dogovor bo veljalo ameriško pravo, spori pa bodo v pristojnosti ameriških sodišč.

Kakšne koristi dogovor prinaša ZDA in Trumpu?

Trump je dejal, da bo dogovor več kot podvojil ameriške naftne rezerve in s tem znižal cene bencina. Čeprav bo povečanje venezuelske proizvodnje zahtevalo čas, administracija računa, da lahko že pričakovanja o večji prihodnji ponudbi znižajo trenutne cene.

Trumpova administracija si pred vmesnimi volitvami prizadeva pokazati politične uspehe. Predsednikova priljubljenost je zaradi vojne v Iranu in njenega vpliva na življenjske stroške upadla.

Pričakovano povečanje venezuelske proizvodnje naj bi omogočilo dobavo nafte v ZDA za obnovitev strateških naftnih rezerv, je sporočila Bela hiša. Dogovor naj bi koristil tudi ameriškim rafinerijam in proizvajalcem opreme za naftna polja.

Sporazum bo ZDA verjetno pomagal dodatno utrditi energetsko neodvisnost in prevlado na svetovnih trgih. Pomen Venezuele za svetovni naftni trg se je povečal po začetku vojne v Iranu, ki je omejila dobavo iz Perzijskega zaliva. Venezuelska nafta lahko doseže ključne trge, ne da bi morala prečkati nekatera najbolj nestabilna pomorska območja na svetu, med njimi Rdeče morje in Hormuško ožino, zaradi česar je še privlačnejša.

Bloomberg

 

Kaj dogovor pomeni za Venezuelo?

NABEP namerava v novo naftno infrastrukturo vložiti do 100 milijard dolarjev in tako povečati proizvodnjo. Po navedbah Bele hiše naj bi naložbe spodbudile gospodarsko rast in podprle več tisoč delovnih mest v Venezueli.

V prvih 25 letih stoletnega dogovora naj bi NABEP Venezueli plačal 200 milijard dolarjev licenčnin in davkov. Rodriguez je sporazum predstavila kot način, kako obsežne venezuelske podzemne zaloge spremeniti v "blaginjo, napredek in srečo" prebivalstva.

Dogovor so kljub temu kritizirali tako privrženci vlade kot predstavniki opozicije. Sporazum bi lahko okrepil položaj Rodriguez, saj imajo ZDA zaradi njega večji interes za obstoj njene administracije. Najbolj goreči privrženci čavizma, političnega gibanja, ki ga je ustanovil pokojni predsednik Hugo Chavez in je temeljilo tudi na državnem nadzoru nad nafto, so dogovor označili za odpoved suverenosti države. Nekateri komentatorji so dejali, da je bila Venezuela zaradi ameriških groženj dejansko prisiljena predati svojo nafto.

Venezuela "deluje kot ameriški protektorat v vsem razen po imenu", je dejal venezuelski ekonomist in profesor na Univerzi v Denverju Francisco Rodriguez. Dogovor po njegovih besedah "ne uveljavlja interesov Venezuelcev, temveč je namenjen zagotavljanju gospodarskih in varnostnih interesov Združenih držav".

Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je zavrnil trditve, da so prizadevanja Trumpove administracije v Venezueli kolonialistična. Ukrep bo po njegovih besedah koristil prebivalcem države, hkrati pa oslabil ameriški geopolitični tekmici Rusijo in Kitajsko, katerih podjetja so pred tem nadzirala nekatera polja, ki jih bo upravljal NABEP.

Koliko nafte ima Venezuela?

OPEC ocenjuje, da ima Venezuela skoraj 304 milijarde sodov nafte oziroma približno 20 odstotkov vseh svetovnih zalog surove nafte, kar je več kot Savdska Arabija. Nekateri analitiki sicer trdijo, da je dejanska količina približno trikrat manjša in znaša okoli 100 milijard sodov. Čeprav številka morda ni tako visoka, kot ocenjuje OPEC, je še vedno skoraj dvakrat večja od skupnih zalog ZDA, Kanade, Mehike in Čila.

Venezuela trenutno proizvede približno milijon sodov nafte na dan, kar je manj kot odstotek svetovne proizvodnje. Po oceni družbe Rystad Energy bo država tudi ob kratkoročnem povečanju proizvodnje zaradi dogovora z ZDA potrebovala več desetletij, da se vrne na rekordne ravni iz devetdesetih let, ko je proizvedla več kot tri milijone sodov na dan.

Kljub nazadovanju sektorja najmanj 95 odstotkov venezuelskih prihodkov iz tujine izvira iz prodaje nafte. NABEP namerava v skladu z dogovorom proizvodnjo na območjih jezera Maracaibo in Orinoškega pasu povečati na več kot milijon sodov na dan.

Kakšno vlogo so pod Trumpom prevzele ZDA v venezuelski naftni industriji?

Trump je Venezuelo opisal kot 51. ameriško zvezno državo in dejal, da bodo ZDA "obnovile" njeno premalo produktivno naftno industrijo. Januarja je Rodriguez navidezno zagrozil s smrtjo, če ne bo upoštevala ameriških zahtev. "Če ne bo ravnala pravilno, bo plačala zelo visoko ceno, verjetno višjo od Madura," je dejal v intervjuju za revijo The Atlantic.

Rodriguez je pod ameriškim pritiskom sprejela novo zakonodajo o ogljikovodikih in rudarstvu, ki daje prednost vlagateljem ter opušča desetletja strogega državnega nadzora. Ameriško finančno ministrstvo rahlja sankcije proti državnemu naftnemu podjetju Petróleos de Venezuela (PDVSA) in izdaja dovoljenja več ameriškim in mednarodnim družbam za poslovanje z njim.

Washington skrbno nadzira proces in venezuelske prihodke od nafte, ki jih hrani na računih ameriškega finančnega ministrstva. Do sredine aprila je dovolil, da se je v venezuelsko gospodarstvo steklo približno tri milijarde dolarjev, in obljubil objavo neodvisnih revizij, ki jih izvaja družba KPMG. Kdaj bodo revizijska poročila objavljena, ni jasno.

Proizvodnja nafte in plina se za zdaj še ni bistveno povečala. Večina naftnih velikanov je državo v zadnjih letih zapustila, nekaj pa jih je ostalo, med njimi Chevron, edino ameriško podjetje, ki še posluje v Venezueli, italijanski Eni in španski Repsol.

Bloomberg

 

Trumpova prizadevanja, da bi proizvajalce prepričal k vrnitvi v državo, v prvih sedmih mesecih po Madurovem padcu niso prinesla novih naložb. V začetku septembra pa je Chevron sklenil dogovor, s katerim bo svoje poslovanje v Venezueli občutno razširil ter mu dodal dve veliki naftni polji v Orinoškem pasu. Chevron trenutno zagotavlja približno četrtino venezuelske proizvodnje nafte. Pričakovati je mogoče še druge dogovore z ameriškimi podjetji.

Venezuela zaradi poglabljanja ameriške vloge v njeni naftni industriji razmišlja tudi o izstopu iz OPEC, ki ga je leta 1960 pomagala ustanoviti, so povedali ljudje, seznanjeni z razmerami. O tej možnosti se pogovarja tudi z ameriškimi predstavniki.

Kakšno vlogo so imela ameriška naftna podjetja v Venezueli?

Ameriške naftne družbe so bile pred približno stoletjem glavne arhitektke venezuelske naftne industrije in so državo razvile v eno vodilnih dobaviteljic nafte ZDA.

Industrija je bila sredi sedemdesetih let nacionalizirana, v devetdesetih letih pa se je znova odprla tujim naložbam. Madurov predhodnik Hugo Chavez je leta 2007 razlastil velike ameriške naftne projekte. Exxon Mobil in ConocoPhillips sta se nato umaknila iz države, pozneje pa sta v mednarodnih arbitražnih postopkih zaradi zasega svojega premoženja dosegla visoke odškodnine.