Svetovna prodaja osebnih vozil naj bi bila leta 2026 manjša za 800.000 do 900.000 enot, leta 2027 pa za dodatnih 500.000 enot, kažejo preliminarne napovedi družbe S&P Global. Samo v državah Perzijskega zaliva naj bi upad znašal okoli 200.000 vozil.
Poročilo opozarja, da bi se lahko globalni trg soočil z globljimi motnjami v dobavnih verigah, če bo Hormuška ožina ostala zaprta do konca aprila.
"Naše osnovne predpostavke iz marca 2026 so bile optimistične. Pričakovali smo, da se bo promet tankerjev po nekaj tednih obnovil in normaliziral do konca marca ali začetka aprila, vendar se to ni zgodilo," navaja poročilo.
Aprilska napoved za leto 2026 zdaj temelji na scenariju, da bo ožina večino aprila ostala zaprta. Odpiranje naj bi potekalo postopno, normalizacija transporta v regiji pa po trenutnih ocenah ni pričakovana pred drugo polovico leta 2026. Razmere ostajajo zelo negotove, poudarja S&P Global.
Negotovost tudi v makedonski avtomobilski industriji
Negotovost je prisotna tudi v domačem avtomobilskem sektorju, ki zaposluje več kot 30.000 ljudi. Za zdaj ni zaznati motenj, vendar bo nadaljnji razvoj razmer odvisen predvsem od trajanja konflikta.
Po besedah Viktorja Miza, predsednika Sveta tujih investitorjev, je zaprtje Hormuške ožine pomembno zaradi morebitnih težav pri dobavi petrokemičnih surovin.
Motnje vplivajo tudi na cene aluminija, ki je ključen material v industriji. Najpomembnejše pa je gibanje cen energentov, ki bo vplivalo na odločitve centralnih bank, še poudarja.
Bloomberg
"Če se bo inflacija pospešila in bodo centralne banke zaostrile monetarno politiko, kar bo podražilo zadolževanje, bo to negativno vplivalo na prodajo, saj bodo obrestne mere višje. Hkrati se bo rast cen surovin prelila v širše gospodarstvo, zlasti v cene hrane, kar bo dodatno obremenilo proračune gospodinjstev in prispevalo k upadu svetovne prodaje avtomobilov," opozarja Mizo.
Po njegovih besedah bodo visoke cene goriv zavrle prodajo novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, medtem ko bo prodaja električnih vozil še naprej odvisna predvsem od razvitosti infrastrukture v posameznih državah.
Kot poudarja, gre za globalen problem, pri katerem lokacija podjetij ni odločilna, saj so učinki primerljivi za vse.
"To pomeni, da bo industrija prizadeta na svetovni ravni, morebitno zmanjšanje povpraševanja pa se bo odrazilo na vseh trgih," dodaja Mizo.
Trije scenariji učinkov konflikta
S&P Global je pripravil tri scenarije učinkov krize, pri čemer ključni dejavnik ostaja trajanje konflikta.
Po kratkoročnem scenariju, v katerem bi vojna trajala do treh mesecev, bi bile gospodarske posledice omejene, razmere pa bi se lahko začele stabilizirati do konca leta 2026.
V tem scenariju bi bil vpliv na svetovno proizvodnjo vozil razmeroma majhen. Največje tveganje predstavlja morebitna prekinitev dobavnih verig komponent iz Azije, zlasti za evropsko avtomobilsko proizvodnjo.
Po srednjeročnem scenariju, v katerem bi konflikt trajal od štirih mesecev do enega leta, okrevanje v letu 2026 postaja manj verjetno, gospodarske posledice pa bi se lahko še poglobile.
"Če bi vojna trajala do enega leta, se pričakuje, da bo pritisk na regionalni BDP vztrajal tudi po letu 2026. Stroški transporta in zavarovanja bi postali trajni, uporaba Hormuške ožine pa bi ostala visoko tvegana zaradi vpliva na globalne transportne poti," navaja analiza S&P Global.
Na svetovni ravni bi takšno trajanje krize povečalo tveganje, da centralne banke ne bodo le preložile zniževanja obrestnih mer, temveč bi jih lahko, odvisno od razmer na trgih, celo zvišale, kar bi dodatno okrepilo gospodarske učinke vojne.
Vpliv na proizvodnjo bi izhajal predvsem iz motenj v dobavnih verigah in transportu. Stroškovna inflacija bi se še poglobila, pritiski na stroške pa bi znižali dobičkonosnost vozil z motorji z notranjim zgorevanjem v nižjih segmentih. Proizvajalci bi se zato lahko osredotočili na modele z višjimi maržami.
Po dolgoročnem scenariju, v katerem bi konflikt prešel v drugo leto, S&P Global napoveduje "novo normalnost".
Če bi vojna trajala več kot eno leto, bi njen gospodarski vpliv še naprej bremenil tržno aktivnost, cene surovin in vozil. Povišani stroški bi se ustalili na novi ravni, medtem ko bi postale nenadne spremembe manj izrazite.
"Na globalni ravni bi se povpraševanje spreminjalo ne le po obsegu, temveč tudi po vrsti pogona, denimo med vozili z motorji z notranjim zgorevanjem in električnimi, ter po velikosti segmentov. Dolgotrajno povišanje cen goriv bi lahko spodbudilo povpraševanje po električnih vozilih, saj bi jih potrošniki vse bolj dojemali kot ugodnejšo izbiro z vidika skupnih stroškov lastništva," navaja analiza S&P Global.
.webp){kind=icon}
