ZDA in Iran izmenjala ogenj v napadih, ki so pretresli štiritedensko premirje

ZDA in Iran sta si v ponedeljek v Perzijskem zalivu izmenjala ogenj v novem izbruhu nasilja, v katerega so bili vpleteni tudi Združeni arabski emirati, kar postavlja pod vprašaj usodo štiritedenskega premirja.

Ameriška vojska je odbila napade iranskih brezpilotnih letal, raket in oboroženih manjših plovil, medtem ko je omogočala prehod dveh ladij pod ameriško zastavo skozi Hormuško ožino, je na ponedeljkovem brifingu povedal poveljnik ameriškega centralnega poveljstva, admiral Brad Cooper.

"Sestrelili smo sedem manjših plovil ali, kot jim radi rečejo, ‘hitrih’ čolnov," je v objavi na omrežju Truth Social dejal predsednik ZDA Donald Trump. Dodal je, da bo obrambni minister Pete Hegseth v torek imel tiskovno konferenco, kar nakazuje, da ZDA pripravljajo dodaten odziv.

Napetosti so dodatno povečali Združeni arabski emirati, ki so za velik požar v pristanišču Fudžajra okrivili iranski napad z brezpilotnim letalom, v katerem so bili hospitalizirani trije ljudje. Zalivska država je svojim prebivalcem prvič od začetka premirja med Washingtonom in Teheranom pred skoraj mesecem dni izdala več opozoril pred raketnimi napadi.

To opozorilo je sledilo le nekaj ur po tem, ko je bil naftni tanker v lasti državnega naftnega podjetja Abu Dhabi National Oil Co. tarča iranskih brezpilotnih letal v ločenem incidentu zunaj Hormuške ožine - skozi katero je pred začetkom vojne konec februarja potekala približno petina svetovnega prometa nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.

Nasilje in najnovejša Trumpova objava sta zamajala premirje, ki je v veliki meri držalo od začetka veljavnosti 8. aprila, ter povečala možnost, da bi ZDA in njihova zaveznica Izrael obnovili šesttedenske napade na Iran, v katerih je bilo zadetih na tisoče ciljev, ubit vrhovni voditelj Irana in drugi visoki predstavniki, regija pa je bila znova pahnjena v nemire.

Skok cen nafte

V objavi na družbenih omrežjih je nekdanji izraelski premier Naftali Bennett dejal, da iranski napad na ZAE pomeni "napoved ponovne iranske vojne proti zaveznikom ZDA in Izraela po vsej regiji". Cooper iz ameriškega centralnega poveljstva se je večkrat izognil odgovoru na vprašanja, ali je bilo premirje prekršeno.

Cene nafte so poskočile ob novicah, da je Iran napadel Fudžajro in da so tankerji v ožini znova ogroženi. Nafta Brent se je podražila za več kot pet odstotkov na približno 114 dolarjev za sod, ameriška nafta pa za tri odstotke na okoli 105 dolarjev za sod do 12.24 po vzhodnoameriškem času.

Napad je sledil Trumpovi nedeljski napovedi, da namerava ponovno vzpostaviti tranzit skozi to strateško vodno pot in pomagati obtičalim ladjam zapustiti Perzijski zaliv.

 

Iranska poluradna tiskovna agencija Fars je poročala, da je vojska Islamske republike izstrelila opozorilne strele proti ladjam ameriške mornarice, potem ko so se te poskušale približati Hormuški ožini. Po navedbah agencije Fars so iranske sile uporabile manevrirne rakete, rakete in bojna brezpilotna letala.

Druga iranska tiskovna agencija Tasnim je že prej v ponedeljek sporočila, da je vlada »na novo opredelila nadzorno območje« v ožini in dejansko določila pomorske meje, znotraj katerih bo Teheran urejal ladijski promet.

"Projekt Freedom"

Ob napovedi načrtov za usmerjanje obtičalih ladij iz Perzijskega zaliva - poimenovanih Projekt Freedom - je Trump dejal, da posadkam na nekaterih plovilih že primanjkuje hrane. Dodal je, da je več držav ZDA zaprosilo za pomoč pri osvoboditvi njihovih ladij.

Nasilje je znova izpostavilo tudi neuspeh ZDA in Irana, da bi dosegla dogovor o dolgoročnejši rešitvi. V isti objavi na Truth Social je Trump govoril o tekočih pogovorih z iranskimi oblastmi, ki bi "lahko pripeljali do nečesa zelo pozitivnega za vse". Podrobnosti ni navedel, prav tako ni bilo znakov novih srečanj med sprtima stranema.

V središču spora je Hormuška ožina, kjer je Iran blokiral skoraj ves ladijski promet. Teheran pravi, da bo ožino ponovno odprl šele, ko bodo ZDA odpravile pomorsko blokado iranskih pristanišč.

Vojna, ki se je začela 28. februarja, ko so ZDA in Izrael začeli bombardirati Islamsko republiko, je terjala več kot 5.500 življenj, večinoma v Iranu in Libanonu.