Da bi zlato rešili pred upadom, so na trg prišli kupci, ki izkoriščajo nizke cene

Na trgu zlata se po največji razprodaji v zadnjih letih začenjajo pojavljati oportunistični kupci, kar pomaga ohranjati rekordni triletni bikovski trend plemenite kovine.

Cene zlata so ta mesec padle za 15 odstotkov, kar pomeni preizkus vere za zagovornike zlata. Zaradi tega se nekateri sprašujejo o statusu plemenite kovine kot varnega zatočišča, saj vojna z Iranom grozi, da bo pretresla svetovno gospodarstvo.

Do zloma je prišlo v času širše razprodaje delnic, obveznic in valut, zaradi katere so vlagatelji prodajali zlato, da bi pokrili izgube drugje. Tudi Turčija je prodajala svoje zaloge, da bi podprla svojo valuto, in čeprav njena prodaja ni bila edini dejavnik pritiska na cene, obstajajo skrbi, da bi lahko z zaostrovanjem vojne širši krog centralnih bank začel prodajati.

Cena zlata je od januarskega zaključnega vrha do konca četrtkovega trgovanja strmoglavila za 19 odstotkov – in se tako približala 20-odstotnemu pragu, ki po običajni definiciji označuje začetek medvedjega trga. Toda v petek so se vlagatelji vrnili, kar je cene pognalo za približno tri odstotke višje, saj nekateri upravljavci premoženja in banke vztrajajo, da so temeljni dejavniki, kot so napihnjeni državni dolgovi in razdrobljena geopolitična slika, še vedno prisotni.

 

Popravek je "nakupna priložnost", ko se bodo napetosti na Bližnjem vzhodu umirile, je dejal upravljavec premoženja pri Fidelity International George Efstathopoulos. "Inflacijska tveganja, fiskalni pritiski in verodostojnost obveznic ostajajo strukturni spodbujevalni dejavniki za zlato."

Skoraj 150-odstotna rast zlata od začetka leta 2023 se je začela pri centralnih bankah, ki so začele kupovati več po zamrznitvi ruskih deviznih rezerv, kar je opozorilo na nevarnost, da imajo vsa sredstva v dolarjih. Kmalu zatem so se pridružili hedge skladi, sledil pa je še val malih vlagateljev.

"V bistvu je bilo približno pol leta res norega navdušenja in to je moralo pritegniti veliko ljudi," je dejal Robin Brooks, nekdanji strateg za devizne trge pri družbah Brevan Howard in Goldman Sachs., ki je zdaj višji sodelavec pri Brookings Institution. To je po njegovih besedah pripravilo teren za razprodajo, ki jo trg doživlja zdaj.

K dodatnim negativnim dejavnikom za zlato so analitiki prišteli tudi verjetnost, da bo vojna z Iranom sprožila prodajo zlata s strani centralnih bank ali pa vsaj upočasnila nakupe. Nekatere države, ki so kopičile zlato, so uvoznice energije, zato višji račun za nafto in plin pomeni manj dolarjev, ki bi jih lahko preusmerile v zlato.

Ena izmed teh držav je bila Turčija, ki je v dveh tednih po začetku vojne z Iranom prodala in zamenjala za več kot osem milijard dolarjev zlata, da bi zaščitila liro. Banke pogosto zamenjajo zlato za valute in se hkrati dogovorijo, da ga bodo pozneje znova odkupile, kar je predstavljalo večino te aktivnosti.

Zlate zamenjave naj bi imele malo ali nič vpliva na cene, je dejal Robert Gottlieb, tržni komentator in nekdanji trgovec s plemenitimi kovinami pri JPMorgan Chase. To zato, ker komercialna banka, ki sklene posel z denarno institucijo, verjetno ne bo prodala kovine, ki jo dejansko prevzema kot zavarovanje, je dejal.

Toda Turčija je tudi del zlata prodala neposredno, kar bi, če bi se dogajalo v večjem obsegu, imelo veliko bolj neposreden vpliv na cene in bolj škodljiv vpliv na razpoloženje, glede na to, da so bile centralne banke ves čas bikovskega trga temeljni kupci.

Bloomberg

 

Po mnenju Daniela Ghalija, stratega za surovine pri TD Securities, bo širši trend za zdaj verjetno pomenil korak navzdol v tempu kopičenja zlata s strani centralnih bank, ne pa popolnega preobrata v smer prodaj.

Šok rasti cen energije zaradi konflikta, je prav tako pognal navzgor donose obveznic, zaradi česar je zlato videti manj privlačno kot sredstvo, ki ne prinaša obresti. Dodaten negativni dejavnik za vlagatelje, ki zlato plačujejo v drugih valutah, je tudi rast dolarja.

Velik del prodaj se je zgodil prek EFT-jev, podprtih z zlatom. Med malimi in institucionalnimi vlagatelji priljubljena kovina je vstopala v ETF-je v vseh razen enem od zadnjih 14 mesecev, kar je dodatno pospešilo 70-odstotno rast zlata v istem obdobju. Ta mesec so ti skladi na poti do največjega odliva po letu 2022 in so izničili vse letošnje prilive, kažejo Bloombergovi izračuni. Kupci ETF-jev so običajno še posebej občutljivi na spremembe obrestnih mer.

Prejšnji teden so se prodajam pridružili tudi hedge skladi, ki so po najnovejših podatkih o pozicioniranju zmanjšali svojo izpostavljenost zlatu na najnižjo raven po oktobru. Obseg razčiščevanja pozicij je nekatere vlagatelje spodbudil k prepričanju, da je večina izgub zlata že za njim.

"Razprodaje na delniških trgih vedno na začetku povzročijo manjši padec cene zlata," je dejal Robert Minter, direktor strategije ETF-naložb pri Aberdeen Investments. "Zlato deluje kot zavarovanje za pokrivanje kritij, vendar gre običajno za manjši padec: prodaje se ustavijo in stabilizirajo ceno, preden se ta znova premakne višje."

Ko bodo špekulativni vlagatelji iz svojih pozicij dokončno izrinjeni, "bomo glede zlata res zelo, zelo bikovsko razpoloženi," je za Bloomberg TV dejal Max Layton, globalni vodja raziskav surovin pri Citigroup. Banka je "prepričana", da bo kovina čez eno leto vredna več kot danes, je dejal.

Ena glavnih zgodb, ki je podpirala rast zlata v letu 2025, je bila tako imenovana "trgovina razvrednotenja". Po tej tezi so močno zadolžene države, kot so Japonska, Francija in ZDA, iz pandemije izšle brez očitne pripravljenosti na fiskalno disciplino. Edina pot do solventnosti je potem inflacija in oslabitev valute – trend, od katerega naj bi plemenite kovine imele korist.

"Sem nerad spreobrnjeni privrženec trgovine razvrednotenja," je dejal Brooks in kot dokaz njene veljavnosti navedel preteklo korelacijo med zlatom in valutami varnega zatočišča, kot je švicarski frank.

Kljub temu pa je vojna na Bližnjem vzhodu, ob grožnjah predsednika Donalda Trumpa Iranu z okrepljenim vojaškim ukrepanjem in ob zavlačevanju Teherana pri odgovoru na predlagane mirovne pogovore, za zdaj odločilno preusmerila pozornost vlagateljev stran od dolga in primanjkljajev. Dolar pa se je iz tega konflikta izoblikoval kot končno varno zatočišče, saj je z zaostrovanjem konflikta rasel glede na košarico drugih valut.

"Ljudje nekaj dobičkov pobirajo z mize, ker je zgodba o zlatu za leto 2025 za zdaj potisnjena v ozadje," je dejal John Reade, glavni strateg pri World Gold Council, panožnem združenju. "To ne pomeni, da je katera od teh dolgoročnih tem izginila. Pomeni le, da trenutno niso najpomembnejša stvar v vašem nabiralniku."

— Ob pomoči Galit Altstein