Zlato cenejše za več kot tri odstotke, bitcoin najnižje v dveh tednih

Vrednost zlata je močno upadla, vsa letošnja rast pa je že skoraj izbrisana,  saj je vojna na Bližnjem vzhodu vstopila v četrti teden, ZDA in Iran pa sta si izmenjevala grožnje z novimi napadi.

Cena zlata je zdrsnila za do 3,8 odstotka na 4.320,30 dolarja za unčo – manj kot dolar nad ravnjo ob koncu lanskega leta. Od začetka konflikta je rast cene nafte povečala inflacijska tveganja in zmanjšale verjetnost zniževanja obrestnih mer s strani ameriške centralne banke Federal Reserve in drugih centralnih bank.

To predstavlja pritisk na zlato, ki ne prinaša obresti, saj se je pocenilo že osem zaporednih trgovalnih dni in zabeležilo največji tedenski padec po letu 1983. Plemenita kovina je ta mesec izgubila 17 odstotkov vrednosti.

Srebro se je pocenilo za štiri odstotke na 65,26 dolarja, padle so tudi cene platine in paladija. Indeks Bloomberg Dollar Spot, ki meri vrednost ameriškega dolarja, se je zvišal za 0,1 odstotka.

Začetek trgovanja z zlatom je bil nestanoviten, podobno kot ostale naložbe na trgih – cene nafte so nihale blizu najvišjih ravni po sredini leta 2022, tudi delniškim trgom pa vlada volatilnost. V treh tednih od začetka vojne 28. februarja je padec zlata deloma posledica prisilne prodaje, saj vlagatelji pokrivajo izgube v drugih delih portfeljev. Ob koncu lanskega leta je cena zlata znašala 4.319,37 dolarja za unčo.

"Obseg padca zlata ni brez primere, vendar je tempo padanja precej hitrejši kot v številnih zgodovinskih primerih," je dejal Wayne Gordon, investicijski svetovalec v enoti za upravljanje premoženja pri UBS Group.

Konec tedna je ameriški predsednik Donald Trump Iranu postavil dvodnevni rok za ponovno odprtje Hormuške ožine, sicer naj bi sledili napadi na elektrarne. Iran je odgovoril, da bo strateško ožino "popolnoma" zaprl in napadel energetsko, informacijsko in desalinizacijsko infrastrukturo, če bodo napadeni njegovi energetski objekti. Trumpov ultimat je bil podan v soboto ob 19:44 po newyorškem času.

Po besedah Davida Wilsona, direktorja strategije za surovine pri BNP Paribas, ima odziv zlata na trenutni makroekonomski šok jasen zgodovinski vzorec. "Če pogledamo tri prejšnje cikle gospodarskih šokov – leta 2008, 2020 in 2022 – je zlato sprva padlo, saj so vlagatelji prodajali sredstva in se zatekali v ameriški dolar," je dejal, pri čemer je dodal, da je v vseh treh primerih sledila trajnejša rast.

14-dnevni indeks relativne moči (RSI), ki meri zagon, je padel pod 30, kar nekateri trgovci razumejo kot raven, ki kaže, da je cena morda padla prehitro oziroma preveč. Hkrati so hedge skladi in drugi veliki špekulanti povečali svoje neto dolge pozicije v zlatu na najvišjo raven v sedmih tednih, kažejo tedenski podatki ameriške vlade, objavljeni v petek.

Bitcoin dosegel najnižjo raven v dveh tednih

Vrednost največje kriptovalute bitcoin je v ponedeljek nihala blizu najnižje ravni v dveh tednih. V zgodnjem trgovanju v Aziji se je pocenil, nato pa si nekoliko opomogel ob zaostrovanju napetosti na Bližnjem vzhodu.

Najstarejša kriptovaluta je v zgodnjem trgovanju padla na 67.371 dolarjev, kar je najnižja raven od 9. marca, nato pa večji del trgovalnega dne v Aziji preživela okoli 68 tisoč dolarjev – kar predstavlja tehnično podporo na ravni 200-tedenskega povprečja. Ob 7. uri zjutraj po londonskem času je bila cena približno 67.800 dolarjev.

Šibkost odraža širši umik iz bolj tveganih naložb, saj so se napetosti na Bližnjem vzhodu čez vikend zaostrile. "Glavni sprožilec je bil geopolitičen," je dejala Rachael Lucas, analitičarka pri BTC Markets. "Trumpov 48-urni ultimat, v katerem je zagrozil z uničenjem iranskih elektrarn, če Hormuška ožina ne bo ponovno odprta, je dvignil cene nafte brent."

Bitcoin se je doslej v tem mesecu izkazal za manj občutljivega na konflikt v Iranu kot bolj tradicionalna sredstva. Marca je pridobil približno štiri odstotke. Gre za razmeroma mirno gibanje za sredstvo, ki je še vedno približno 45 odstotkov pod vrhom 126.251 dolarjev iz oktobra, ko so kriptotrgi doživeli močan padec, ki še vedno pritiska na cene.

Kljub temu trgovanje s kriptovalutami ostaja zadržano. Indeks tržnega razpoloženja Coinglass ostaja na ravni "ekstremnega strahu", kjer je bil 25 od zadnjih 30 dni. Neto tokovi v ameriške promptne ETF-je na bitcoin so sredi prejšnjega tedna postali negativni, saj so v treh dneh zabeležili odlive v višini 305,8 milijona dolarjev, čeprav so v celotnem tednu še vedno ustvarili neto prilive v višini 95 milijonov dolarjev.

"Zgodba o bitcoinu kot 'varnem zatočišču' je v takih tednih na preizkušnji, saj se njegova cena v zadnjem času giblje skupaj s tveganimi naložbami, ne pa v nasprotni smeri," je dejal Haider Rafique, globalni partner pri kriptoborzi OKX.

Donosnosti obveznic rastejo

Donosnosti globalnih obveznic so se povzpele na najvišjo raven po maju 2024, saj je skok cen energentov zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu spodbudil trgovce k pozicioniranju za dvige obrestnih mer centralnih bank.

Donosnosti v ZDA so na najvišjih ravneh v zadnjih mesecih po tretjem zaporednem tednu padca cen obveznic, ob špekulacijah, da bi lahko bila ameriška centralna banka Fed prisiljena zvišati stroške zadolževanja za zajezitev inflacije.

Donosnost desetletnih avstralskih obveznic se je v ponedeljek povzpela na najvišjo raven po letu 2011, na Novi Zelandiji pa so donosnosti dosegle najvišjo raven po maju 2024. Indijska desetletna donosnost se je dvignila na raven, nazadnje videno januarja 2025. Donosnosti so zrasle tudi na Japonskem in v Južni Koreji, medtem ko so evropske terminske pogodbe na obveznice upadle.

"Na trgih vlada popoln kaos," je dejal Ed Al-Hussainy, upravljavec portfelja pri Columbia Threadneedle Investments v New Yorku. "Trenutno trg deluje po principu: najprej prodaj, vprašanja pridejo kasneje."

Ameriške državne obveznice so se prejšnji teden pridružile globalnemu padcu, saj so strahovi pred zaostrovanjem vojne v Iranu potisnili cene nafte navzgor. Banka Anglije in Evropska centralna banka sta nakazali možnost zaostrovanja denarne politike, predsednik Fed Jerome Powell pa je poudaril, da mora centralna banka pred novimi znižanji obrestnih mer videti več napredka pri zniževanju inflacije.

Krivulja donosnosti ameriških državnih obveznic se je prejšnji teden sploščila: donosnost dveletnih obveznic se je zvišala za 18 bazičnih točk na 3,90 odstotka, donosnost desetletnih pa za 10 bazičnih točk na 4,38 odstotka. Od začetka konflikta se je desetletna donosnost skupno zvišala za več kot 40 bazičnih točk, v ponedeljek pa še za dodatne tri.

Povprečna donosnost v Bloombergovem globalnem indeksu obveznic (Global Aggregate Treasuries Total Return Index) zdaj znaša okoli 3,46 odstotka, kar je najvišje po maju 2024. "Trgi obveznic zdaj izzivajo energetske trge za naziv najbolj problematičnega cenovnega dogajanja," je v poročilu zapisal Benjamin Picton, višji tržni strateg pri Rabobank.

Še prejšnji mesec so vlagatelji v celoti pričakovali dva znižanja obrestnih mer Fed letos, zaradi šibkega trga dela. Z nadaljevanjem vojne pa obrestne zamenjave (swaps) zdaj kažejo, da trgovci ocenjujejo približno 60-odstotno verjetnost dviga obrestnih mer do oktobra.

Razvoj dogodkov v Iranu ostaja v središču pozornosti vlagateljev. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad-Bagher Ghalibaf je na družbenih omrežjih zapisal, da so sedeži in sredstva finančnih institucij, ki kupujejo ameriške državne obveznice, "legitimne tarče".