Dolga leta je veljalo skoraj samodejno pravilo: "Ko izbruhne vojna, kupi zlato." Tak način razmišljanja je deloval, dokler je zlato veljalo predvsem za varno zatočišče, ki pride do izraza v časih negotovosti.
Danes pa je slika drugačna. Zlato ni več zgolj obrambna naložba, ampak sredstvo, ki lahko beleži izjemne donose tudi brez večjih kriz. K temu so največ prispevali močni prilivi kapitala prek centralnih bank in ETF-ov, kar je potisnilo rezerve in naložbe v plemenite kovine na rekordne ravni.
Dogajanje leta 2026, konflikt na Bližnjem vzhodu in zapora Hormuške ožine so prinesli nenaden preobrat. Gre za šok, ki je zamajal globalne finančne tokove, spremenil pravila igre in prekinil tok kapitala, ki je do zdaj podpiral rast zlata.
Zlato je vedno reagiralo v krizah, a danes njegovo gibanje določa predvsem dinamika rezerv in obrestnih mer, saj je večina zlata koncentrirana v rokah centralnih bank. Institucionalni vlagatelji ga zdaj vidijo manj kot varno zatočišče in bolj kot del strategije upravljanja premoženja. Če želimo razumeti trenutni padec, moramo pogledati v samo jedro globalnega kapitala in spremljati tokove, ki jih ustvarjajo največji kupci in prodajalci na trgu.
Zgodovinski presežki in tveganja na trgu delnic
Kje smo danes? Da bi to razumeli, moramo pogledati, kaj je zlato pripeljalo do položaja, kjer je danes. V letu 2023 je večinoma stagniralo, saj so centralne banke dvigovale obrestne mere, da bi zajezile postpandemično inflacijo, kar je običajno zaviralo plemenite kovine.
Ko so se v letih 2024 in 2025 pojavile napovedi sproščanja monetarne politike, je zlato močno poskočilo, saj so trgi že vnaprej upoštevali nižje obrestne mere in pričakovani padec realnih donosov. Padec donosov na obveznice in strah pred trgovinskimi napetostmi sta zlato potisnila v območje močne precenjenosti, podprto z velikimi prilivi v ETF in povečanjem zanimanja malih vlagateljev, ki so lovili hitri momentum.
V zadnjih dveh letih se zlato obnaša manj kot varno zatočišče in bolj kot delnica, saj ga v veliki meri poganjajo hitri kapital in špekulativni tokovi. Trenutna korekcija je zato boleča, a nujna, saj zlato vrača v realnejši okvir po obdobju prenapihnjenega pozicioniranja.
Tisti, ki so poganjali rast zlata, ga zdaj prodajo
Eden od ključnih dejavnikov rasti v tem ciklu so bile centralne banke zalivskih držav (Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Kuvajt) skupaj s širšim povpraševanjem centralnih bank in ETF. Svoje presežke iz petrodolarjev so preusmerile v surovine, da bi se zavarovale pred zahodnimi sankcijami in erozijo vrednosti dolarja, kar se ujema s širšim trendom dedolarizacije in diverzifikacije rezerv.
Bloomberg
Blokada Hormuške ožine je situacijo povsem obrnila. Ko se prihodki iz nafte zmanjšajo, centralne banke prenehajo delovati kot 'marginalni kupci' in začnejo prodajati, da zagotovijo likvidnost. S prodajo zlata na zgodovinskih vrhovih so pokrile fiskalne potrebe in stabilizirale proračune, hkrati pa so pametno znižale ceno na raven, ki bo kmalu spet privlačna za nakup, kar kratkoročno še povečuje pritisk na trg.
Restriktivna politika kot dodatni pritisk na zlato
Zlato je dodatno pod pritiskom zaradi politike centralnih bank. Čeprav ECB in Fed nista spreminjali obrestnih mer, so Powellove izjave jasno nakazale, da prostora za agresivna znižanja ni, še zlasti v času, ko rast cen energije znova povečuje inflacijska pričakovanja. Z napovedjo le enega znižanja do konca leta 2026 in ob negotovosti, ki jo prinaša vojna, zlato izgublja privlačnost, saj se trg premika iz obdobja pričakovanega sproščanja v režim dolgotrajne restriktivne politike.
Donosi na ameriške 30-letne obveznice (US 30Y) so trenutno na ravneh, kot smo jih videli leta 2023 in pred finančno krizo 2008, kar še dodatno povečuje privlačnost fiksnega dohodka v primerjavi z zlatom.
Podoben nivo donosov smo videli tudi leta 2025, a takratni strah zaradi carin se je hitro pomiril, kar se je odrazilo v znižanju obrestnih mer. Dokler obveznice ponujajo visoke donose in obstaja tveganje, da lahko dražja nafta znova spodbuja inflacijo, zlato, ki ne prinaša obresti, ostaja v ozadju, saj se povečuje oportunitetni strošek njegovega držanja. Šele ko se ti donosi znižajo, lahko pričakujemo večji preliv kapitala nazaj v plemenite kovine, kar je že večkrat potrjen zgodovinski vzorec trga.
Kitajski pritisk in upad rasti cene zlata
Kitajska kot največja uvozna država nafte občuti močan udarec na svoj trgovinski presežek, saj višje cene energije neposredno obremenjujejo njene zunanje bilance. Manj dolarjev v kitajskih rokah pomeni manj sredstev za nakupe zlata, kar zmanjšuje enega glavnih virov povpraševanja na trgu. Hkrati manjši vlagatelji zapuščajo trg, saj so kupovali na vrhu, trenutno pa tisti, ki so sledili hitremu zagonu, zapuščajo pozicije zaradi izgub in obveznosti po dodatnem zavarovanju.
Pričakovanja – kaj je potrebno za preobrat
Kljub trenutnemu padcu ostaja dolgoročni potencial zlata kot zaščite pred izgubo vrednosti fiat valut nedotaknjen. Čas okrevanja pa je v veliki meri odvisen od vojne in njenega vpliva na inflacijo ter politiko centralnih bank. Zlato ima še vedno dva ključna dolgoročna poganjalca – postopno izgubljanje vrednosti fiat valut in tveganje pospešene inflacije, ki ga trenutno še povečuje rast cen energije.
Najugodnejša situacija za zlato bi bila, če bi se cene nafte hitro stabilizirale, tudi ob manj intenzivnem konfliktu. To bi zmanjšalo inflacijske pritiske in omogočilo centralnim bankam bolj sproščeno politiko. Hkrati bi lahko spet kupovale zlato, saj jim ne bi bilo treba več porabljati rezerv za kritje primanjkljaja nafte, donosi pa bi se znižali in s tem zmanjšali oportunitetni strošek držanja zlata. Tehnični kazalniki že kažejo, da je zlato podcenjeno glede na prejšnje vrhove, prvi večji padec donosov na ameriške obveznice pa bo signal za začetek novega cikla rasti.
Dogajanja kažejo, da zlato danes ni več zgolj varno zatočišče v času tržnih pretresov, temveč pomembno sredstvo likvidnosti za države, saj je v zadnjem obdobju večina držav povečala svoje zlate rezerve.
.webp){kind=icon}
