Slovenija znova zamuja, Srbi z drugo kripto menjalnico

Evropa na področju izdajanja tokeniziranih vrednostnih papirjev in trgovanja z njimi vstopa v novo obdobje. Sredi prejšnjega tedna je v veljavo stopila evropska uredba, ki prinaša pilotni režim za izdajo tokeniziranih vrednostnih papirjev. V t. i. peskovnikih jih bodo registrirani subjekti lahko nadzorovano izdajali in z njimi trgovali. A tudi tokrat Slovenija ne dohiteva ostalih držav.

Skupni evropski sistem bosta pri nas nadzirali Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Banka Slovenije (BS). A v Sloveniji se zainteresirani subjekti, če ti sploh so, še ne morejo prijaviti v sistem. Predpis, ki bi urejal delitev pristojnosti med ATVP in BS, namreč še ni bil izdan, zato tudi izdaja dovoljenj po uredbi DLT še ni mogoča, so na ATVP pojasnili za Bloomberg Adria. Ker je uredba v veljavi šele nekaj dni, tudi še ni znano, kakšen je bil interes v drugih članicah Evropske unije (EU).

Uredba, ki bo določila razmejitev pristojnosti med regulatornimi organi, je, kot so pojasnili na ministrstvu za finance, trenutno še v fazi usklajevanja. Načrtuje se, da jo bo vlada obravnavala aprila. "V osnovi smo želeli pristojnosti urediti na zakonski ravni z novelo zakona o trgu finančnih instrumentov, ki pa se usklajuje, zato smo v interesu čimprejšnje ureditve teh pristojnosti zadevo uredili v uredbi," so dodali.  

Srbija dobila drugo kripto menjalnico

Po več kot desetletju, ko je bila ECD edina kripto borza v Srbiji, je v minulih dneh na trg vstopil še en igralec – platforma Crypto12. Obe menjalnici sta konec lanskega leta prejeli licenci Narodne banke Srbije za opravljanje storitev v zvezi z virtualnimi valutami, kar je postalo obvezno za opravljanje te dejavnosti od uveljavitve zakona o digitalnih sredstvih pred manj kot dvema letoma. Srbija je sicer ena vodilnih držav v regulaciji kriptovalut, gledano tudi na svetovni ravni, a ima centralna banka zelo zadržan odnos do kriptovalut. "Več kot nas je na trgu, boljša bo kvaliteta storitev," je za Bloomberg Adria dejal izvršni direktor Vescona, družbe, ki stoji za platformo Crypto12, David Veselinović.

Depositphotos

Po njegovi oceni je težko govoriti o tem, koliko ljudi v Srbiji ima kriptovalute, saj se večina trgovanja še vedno opravi na črnem trgu. "Kmalu ne bo več tako, saj ponujamo veliko boljše pogoje kot črni trg. Jasno je, da je zanimanje veliko," je dodal.

Postopek pridobivanja dovoljenja nacionalne banke je bil po njegovih besedah kompleksen in dolgotrajen; v povprečju podjetje za to potrebuje od šest do 18 mesecev, podobno kot v drugih državah. "Regulatorji želijo biti prepričani, da imate vse potrebne kapacitete za ustrezno opravljanje storitev, za katere želite licenco," je pojasnil Veselinović. Takšnega dovoljenja po njegovem ne more dobiti vsak "entuziastičen amater", temveč potrebuje ekipo strokovnjakov.

Če je v Sloveniji urejanje kripto področja še v povojih, so se tega prav tako lotili v Republiki Srbski, eni od dveh entitet v Bosni in Hercegovini (BiH). Vsi, ki se ukvarjajo s kakršnimi koli posli s kripotvalutami, so morali namreč do konca januarja podati vlogo za vpis komisiji za vrednostne papirje. Medtem ko so posli z virtualnimi valutami v Republiki Srbski že urejeni, pa v Federaciji BiH na ureditev še čakajo.