ECB znižala obrestne mere

Evropska centralna banka (ECB) je sporočila, da bo že sedmič znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk. Odločitev banke s sedežem v Frankfurtu prihaja po močni zaostritvi globalnega trgovinskega okolja. Depozitna obrestna mera je bila znižana z 2,5 odstotka na 2,25 odstotka, kar so pred odločitvijo skoraj soglasno napovedovali analitiki.

Visoke ameriške carine so zatrle govorice, da bi lahko zasedanje ECB prineslo premor v kampanji sproščanja denarne politike, ki se je začela junija lani. Pričakuje se, da bodo ukrepi prej zavrli gospodarsko ekspanzijo kot pa spodbudili inflacijo, zato je banka znižala stroške zadolževanja. Vlagatelji do konca leta vidijo vsaj še dva reza, saj močnejši evro pomaga brzdati cenovne pritiske in se povečuje nevarnost, da se bo poceni kitajsko blago preusmerilo v Evropo.

Obrestne mere

Uradniki so po marčevskem znižanju obrestnih mer ohranili odprte možnosti, saj so načrti za večjo javno porabo v Nemčiji in drugih državah podprli pozive k previdnosti. Poročilo o tem sestanku je razkrilo, da se je ta teden razmišljalo o znižanju ali premoru.

Vendar je Trumpov "dan osvoboditve" spremenil obete, zaradi česar so se za dodatno sproščanje med drugim odločneje zavzeli guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau, Finec Olli Rehn in Litovec Gediminas Simkus. Manjšina pa je kljub temu pozvala k previdnosti. Avstrijec Robert Holzmann je dejal, da ne vidi razlogov za znižanje, hkrati pa priznal, da je "vedno odprt za dobre argumente".

Čeprav dva odstotka ostaja najverjetnejša raven za ustalitev depozitne obrestne mere, se zaradi nestanovitnega ozadja pojavljajo različni pogledi na to temo. Najnovejša Bloombergova raziskava navaja razpon od 1,25 odstotka do 2,25 odstotka, pri čemer več kot petina ekonomistov celo napoveduje prvo zvišanje pred letom 2026.

Depositphotos

 

Gospodarski obeti

Navdušenje, da bo na stotine milijard evrov nemške porabe za infrastrukturo skupaj s širšim evropskim prizadevanjem za oborožitev oživilo šibko gospodarstvo celine, je zasenčilo mračno pričakovanje, da bodo carine izničile večino letošnjih upov na rast. Vodja nizozemske centralne banke Klaas Knot je poudaril zapletenost razmer in dejal, da se lahko učinek sčasoma razlikuje in da bo morala biti ECB "res pozorna".

Glede nemških fiskalnih načrtov je ključno vprašanje, kako hitro bo mogoče porabiti denar in kako bo to vplivalo na inflacijo. Skupina vodilnih nemških ekonomistov je pravkar znižala svoje napovedi za letos, pozitivne učinke na rast pa pričakuje šele 2026. "ECB se sooča s svetom, ki je bistveno drugačen kot na zadnjem zasedanju, saj ameriške carine postajajo realnost, zato se bo morala denarna politika evroobmočja prilagoditi," so zapisali pri Bloomberg Economics.

'Restriktivna' politika

Eno od vprašanj, ki vznemirja uradnike ECB, je, ali njihova naravnanost politike še naprej omejuje gospodarsko aktivnost. Prejšnji mesec so spremenili besedilo v izjavi po srečanju in izjavili, da so obrestne mere postale "bistveno manj restriktivne". S tem so pustili odprta vrata za nadaljnje sproščanje, hkrati pa priznali, da je bilo veliko stvari že obdelanih.

Z dodatnim znižanjem bi se stroški izposojanja še bolj približali razponu ocen za tako imenovano nevtralno obrestno mero, ki ne zavira in ne spodbuja rasti. Možni sta tudi nadaljnja sprememba jezika ali črtanje besedne zveze. Toda ECB morda ne želi ponujati tako jasnih signalov v svetu, ki zahteva nenehno prilagajanje.

- S pomočjo Harumija Ichikure in Joela Rinnebyja

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar