Lagarde je šefinja ECB, a ekonomisti bolj zaupajo Schnabel in Lanu

Ko ekonomisti pri vodilnih kadrih Evropske centralne banke (ECB) iščejo napotke glede obrestnih mer, predsednica banke Christine Lagarde ni prvi naslov.

Le 40 odstotkov anketirancev v Bloombergovi raziskavi je dejalo, da je predsednica ECB med prvima članoma izvršilnega odbora emisijske banke, ki ju poslušajo z namenom ustvarjanja mnenja. Izmed šestčlanskega odbora večina najraje prisluhne Isabel Schnabel, nemški uradnici, pristojni za trge, in glavnemu ekonomistu Philipu Lanu.

Med 20 nacionalnimi centralnimi bankami evroobmočja imajo ekonomisti največ posluha za guvernerja francoske centralne banke Francoisa Villeroya de Galhaua in njegovega nizozemskega kolega Klaasa Knota, ki ga nekateri štejejo za možnega naslednika Lagardove. Na tretjem mestu je Joachim Nagel iz Nemčije, največjega gospodarstva v uniji.

Ko 26 članov Sveta ECB, ki določa politiko obrestnih mer, pogosto govori z različnimi glasovi, je ključno vedeti, kdo je najbližje utripu banke. Ko se politika spreminja, je to še bolj pomembno: ECB je pravkar začela opuščati niz zvišanj obrestnih mer za boj proti inflaciji, pri tem pa je le malo povedala o tem, kaj sledi.

Lagard išče kompromise

Rezultati ankete kažejo, da Lagardova, nekdanja francoska finančna ministrica in vodja Mednarodnega denarnega sklada, ki je v ECB prišla brez izkušenj na področju centralnega bančništva, svojo vlogo opredeljuje drugače kot njeni predhodniki.

Večinoma deluje kot predsednica, ki posreduje pri iskanju soglasja, medtem ko je Jean-Claude Trichet vztrajal, da je tiskovni predstavnik sveta ECB, Mario Draghi pa je denarno politiko pogosto določal enostransko.

"Govori Lagardove so zelo pomembni, vendar ne zajamejo prelomnih trenutkov ali sprememb v signalih," je dejal Piet Haines Christiansen, glavni strateg pri Danske Bank. "V času njenega mandata sta Schnabel in Lane prevzela vlogo podajanja močnih analitičnih argumentov za naravnanost denarne politike."

Lagardin pristop je bil viden po znižanju obrestnih mer prejšnji mesec, ko ni želela podrobneje opredeliti časovnega okvira prihodnjih ukrepov, vendar je novinarjem zabrusila: "Prepričana sem, da boste slišali mnenje nekaterih mojih odličnih kolegov."

Golobice in jastrebi

Od takrat so belgijski ekonomist Pierre Wunsch, irski ekonomist Gabriel Makhlouf in slovaški ekonomist Peter Kazimir dejali, da bo ECB letos morda le še enkrat znižala stroške izposojanja denarja, nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od pomikanja inflacije proti dvema odstotkoma. Grški predstavnik Yannis Stournaras želi še dvojno znižanje, Portugalec Mario Centeno pa še "nekaj".

Ekonomista Knot in Nagel sta bila manj natančna. Prvi stavi na eno ali dve znižanji, drugi pa je poudaril, da ECB po svoji prvi potezi ni na avtopilotu.

"Med nacionalnimi guvernerji je Knot moja prva izbira," je dejal Kristian Toedtmann, ekonomist pri Dekabank. "Jasno je, da je v jastrebjem taboru (ki se zavzemajo za restriktivno denarno politiko op.), vendar so njegova stališča dobro utemeljena in odprta za argumentacijo. Njegova ocena, da bo denarna politika še vedno restriktivna tudi po dodatnih znižanjih obrestnih mer, je dober primer tega."

Toedtmannova številka dve je Nagel – glede na težo nemške centralne banke Bundesbank –, sledi pa mu Villeroy zaradi svojih sredinskih stališč.

Francoz je od svojega imenovanja leta 2015, ko so se uradniki močno in pogosto spopadali glede negativnih obrestnih mer in kupovanja obveznic, to stališče skrbno izpopolnjeval.

V zadnjem času je Francoz nekatere opazovalce ECB presenetil z neobičajno omehčanimi stališči: pred junijskim zasedanjem je vztrajal, da drugo znižanje obrestnih mer v juliju ni izključeno, česar sicer ekonomisti in trgi ne pričakujejo.

Člani izvršilnega odbora ECB so običajno manj odprti glede svojih osebnih stališč kot šefi nacionalnih centralnih bank. Čeprav niti Lane niti Schnabel nista ponudila konkretnih podatkov o obrestnih merah v nadaljevanju leta, so njune pripombe vseeno pozorno spremljane.

Lane se v svojih javnih nastopih običajno osredotoča na podrobna pojasnila o stanju gospodarstva v evroobmočju in pri tem pogosto uporablja akademski jezik, ki lahko otežuje razumevanje argumentov.

Bil je deležen kritik, ko so napovedi ECB podcenjevale obseg skokovitega porasta inflacije v regiji. Nato je predolgo trdil, da je bil šok prehoden.

Schnabel pogosto določa dnevni red glede prihodnjih izzivov. Bila je prva, ki je temeljito razpravljala o tem, kako lahko ECB uporablja svojo bilanco stanja in nadzoruje obrestne mere v svetu novih norm ali kako bodo podnebne spremembe in zeleni prehod vplivali na inflacijo.

Vendar se je tudi ona zmotila pri tolmačenju gospodarstva, saj je vse do decembra lani ohranjala možnost ponovnega dviga obrestnih mer, medtem ko so se nekateri njeni kolegi spraševali, ali je šla ECB že predaleč, analitiki in trgi pa so razmišljali o prvem znižanju.

Za Toedtmanna sta Lane in Schnabel "nasprotji". Zato je po njegovih besedah "poučno soočiti njuni stališči".

Bloomberg je izvedel anketo med 25 ekonomisti med 5. in 10. julijem. Anketiranci so morali navesti dva najbolj sposobna člana izvršilnega odbora in tri najbolj sposobne guvernerje.

Članek je nastal s pomočjo Craiga Stirlinga.

Prevedel Mihael Šmirmaul – Bloomberg Adria.