Slovenija želi, da ji posodite prihranke. Koliko obresti bo ponudila?

Bliža se obletnica izdaje prve ljudske obveznice. To se bo zgodilo 23. februarja, ko bodo vlagateljem izplačane tudi prve obresti. Triletna ljudska obveznica jim prinaša 3,4-odstotne obresti na glavnico (na leto), ki so obdavčene s 25-odstotno davčno stopnjo – a le, če presežejo tisoč evrov (tako kot velja za depozite pri slovenskih bankah in v EU). 

Skupna nominalna vrednost vpisanih obveznic je znašala 258,4 milijona evrov, zaradi nje pa je bilo odprtih 5.659 novih trgovalnih računov. Za najvišja vplačila, ki so presegla 100 tisoč evrov, se je takrat odločilo 490 Slovencev, medtem ko so se vlagatelji najpogosteje odločili za vpis obveznic v vrednosti od 11 do 30 tisoč evrov – takšnih je bila več kot polovica vseh.

Po obletnici vpisa prve obveznice prihaja nova izdaja – druga ljudska obveznica. Z ministrstva za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so glede nove izdaje pojasnili: "Druga izdaja obveznice za državljane bo predvidoma potekala marca." Načrtujejo triletno ročnost obveznice, obsega izdaje pa še niso komentirali.

Kolikšna bo obrestna mera?

Že pred časom smo s poznavalcema poskušali določiti, kje bo obrestna mera pri tokratni izdaji. Marjan Divjak, generalni direktor Direktorata za zakladništvo pri Ministrstvu za finance, je dejal, da bo ta odsevala tržne zadeve: "Verjamem, da bo Ministrstvo za finance pripravljeno dodati neko premijo za namen diverzifikacije baze vlagateljev za namen razvoja kapitalskega trga v Sloveniji."

Vodja upravljanja premoženja Prve pokojninske družbe Domen Granda je poudaril, da so obrestne mere danes nekoliko nižje kot pred letom dni, ko je bila izdana prva obveznica, zato ocenjuje, da bo pri novi izdaji obrestna mera verjetno nižja, kar je z vidika pričakovanega povpraševanja vlagateljev nekoliko manj ugodno. Takrat je dejal, da bi lahko bila od 0,4 do 0,7 odstotka nižja (kar bo odvisno od ročnosti), da pa bi to lahko zmanjšalo zanimanje vlagateljev.

Hkrati je ugotavljal, da se sicer nižajo tudi obrestne mere na bančne depozite, zato je ocenil, da privlačnost v primerjavi z bančnimi depoziti ostaja.

 

 

Koliko obresti ponujajo banke

Ključna obrestna mera za mejni depozit (pove, koliko obresti dobijo banke za denar, ki ga čez noč deponirajo pri centralni banki), ki jo določa Evropska centralna banka (ECB), je bila s 5. februarjem znižana s treh na 2,75 odstotka. Znižanja navadno vplivajo na ponudbo prebivalstvu, sploh so pri tem ažurne neobanke. Med njimi zlasti Trade Republic, ki obrestno mero nemudoma prilagaja ECB, pri N26 pa imajo prakso večjega reza, ki mu sledi obdobje mirovanja – tudi tokrat ni bilo nič drugače. 

S kakšnimi obrestmi pa mamijo banke v Sloveniji? Popis smo opravili 3. februarja, torej pred nižanjem, izbrali pa smo najvišjo ponudbo: v akciji so nove stranke pri banki Intesa Sanpaolo Bank lahko prišle do 2,8-odstotne obrestne mere za šestmesečni depozit ali do 2,6-odstotne za devetmesečnega. Sparkasse je ponujala 2,7-odstotno obrestno mero, UniCredit pa 2,5. Vse obrestne mere so bile akcijske in za nove stranke.

To nedeljo, torej ko je ECB že znižala obrestne mere, smo spet preverili akcijo ponudbe za depozit in ugotovili, da jo je najbolj radodarna banka – nasprotno od pričakovanj – še izboljšala: za šestmesečni depozit zdaj ponuja 3,15 odstotka (na leto), za devetmesečnega pa točno tri. Tako Sparkasse kot UniCredit akcijski ponudbi nista spremenili.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar