Zaupajo v Slovenijo, zato jim je država razdelila 8,8 milijona evrov obresti

Imetniki prvič v zgodovini Slovenije izdane ljudske obveznice - kupcem je prinesla 3,4-odstotno obrestno mero - so danes (ali pa še bodo) na račun prejeli izplačane prve letne obresti. Izdaja je bila težka 258 milijonov evrov, kar pomeni, da je država varčevalcem morala v zameno za njihove prihranke izplačati vse skupaj okoli 8,8 milijona evrov obresti.

Z ministrstva za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so potrdili naše ugotovitve, znesek obresti pa je še nekoliko višji, verjetno zaradi zaokroževanja: "Obresti iz prve ljudske obveznice RS94 so prvič zapadle 23. februarja 2025. Ker to ni bil delovni dan, je bilo plačilo izvedeno 24. februarja 2025." Na posamezno obveznico je bilo izplačanih 34 evrov obresti, kar pomeni, da je Republika Slovenija za 261.000 izdanih obveznic izplačala skupaj 8.874.000 evrov obresti. 

Prvo ljudsko obveznico je lani kupilo skoraj deset tisoč državljanov, ki so zaradi tega na novo odprli več kot pet tisoč trgovalnih računov. Verjetno jih je premamila tudi 3,4-odstotna obrestna obrestna mera, ki je zaklenjena za prihodnja tri leta in imetnikom obveznic prinaša letno izplačevanje obresti. Najmanj je bilo mogoče vplačati tisoč evrov, največ pa sto tisoč.

V drugo z nižjo obrestno mero, a lahko vložite več

Kako dober posel je bil to za male vlagatelje, pričajo obrestne mere na depozite danes, pa konec koncev tudi nova izdaja ljudske obveznice, ki prinaša 2,75-odstotno obrestno mero. To pomeni, da bo nova ljudska obveznica državo stala petino manj obresti v primerjavi s prvo, toliko manj obresti pa bodo prejeli tudi kupci nove obveznice. Ima pa druga ljudska obveznica eno prednost: mejo najvišjega vplačila je država dvignila za 150 tisoč evrov, na 250 tisoč evrov.

Banka OTP je bila ena od distributerjev, kjer je bilo mogoče vpisati obveznice iz prve izdaje (poleg nje so to bili še borznoposredniška hiša Ilirika ter banki BKS Bank in NLB). Najnižji znesek obresti, ki pripadajo malemu vlagatelju, znašajo pri njih 34 evrov - to je za eno obveznico, najvišji pa 3.400 evrov (za sto obveznic). 

"Mediana je 986 evrov, za 29 obveznic," pojasnijo. Ob tem opominjajo, da gre v povprečju torej za znesek pod tisoč evrov, kolikor znaša "odpustek" pri obrestih na depozite in ljudske obveznice skupaj (če boste presegli tisoč evrov skupnih obresti, bo presežek obdavčen, a o tem boste finančni upravi poročali šele v letu 2026, saj se poroča za nazaj).

 

 

Kaj mora narediti mali vlagatelj, da pride do obresti

Na vprašanje, ali morajo imetniki prve ljudske obveznice, ki so jim bile ali pa jim še bodo danes izplačane obresti, v skupni višini 8,8 milijona evrov, karkoli narediti, da jih prejmejo na transakcijski račun, so odgovorili: "Ne, ni potrebno narediti ničesar. Obresti bodo danes nakazane na TRR imetnikov obveznic."

Iz NLB so odgovorili: "Obresti se najprej knjižijo na trgovalni račun in nato samodejno prenesejo na transakcijski račun imetnika."

Ne OTP ne NLB ne bosta zaračunali nadomestila za nakazilo na račun.

Iz Ilirike so sporočili, da lastniki ljudskih obveznic najprej prejmejo kupone na svoj trgovalni račun: "Ob odprtju trgovalnega računa se je vsaka stranka opredelila, ali želi, da se sredstva avtomatično nakažejo na osebni račun ali pa ostanejo na trgovalnem računu, dokler ne poda drugačnega naročila." Sicer pa pri prenosu sredstev na osebni račun obračunajo nadomestilo, glede na višino nakazila: za zneske do 50 tisoč evrov 1,20 evra, nad 50 tisoč evrov pa 8,5 evra. To pomeni, da bodo mali vlagatelji v primeru prenakazila na osebni račun, prejeli obresti, ki bodo že zmanjšane za omenjeni znesek.  

Opomba:

Ob 15.15 dopolnjeno z odgovorom ministrstva za finance. Okoli 16. ure je bil članek dopolnjen z odgovori Ilirike.